Dokler hodim po vrtu v debeli zimski jakni, ni čas za setev in sajenje. A temperatura zraka ni edina, ki nam preprečuje dela na vrtu. Še bolj pomembna so tla in ta še niso dovolj ogreta! Sama raje malo "zamudim", kot prehitevam. Segrevanje tal s folijo mi ni blizu. Saj veste, mikroplastika je vsepovsod in zakaj bi uporabljala ta material tam, kjer mi ni potrebno. Bele vrtnarske koprene mi pa kazijo izgled vrta, pa tudi pokrivanje čez noč in odkrivanje podnevi … uh, preveč dela in obveze. Zato raje počakam. Vedno. In veste, čisto nobena rastlina v rasti in razvoju ne zamuja za tistimi, ki so jih ostali sejali zgodaj.

Sama raje malo "zamudim", kot prehitevam.

Zakaj? Zato, ker so tla prehladna, le na okoli 8 °C so ogreta na globini 5 cm, na 10 cm pa kakšno stopinjo več.  Za primer poglejmo redkvico, ki je med prvimi, ki jo sejemo na vrtove. Redkvica pri temperaturi 12 °C rabi za vznik kar 20 dni. Ko se tla ogrejejo na 20 °C pa le 5 dni. Če so tla prehladna, korenine rastlin niso sposobne črpati hranil. Torej rastlinice samo "čepijo" in čakajo na ugodnejše pogoje.

Pa vseeno, moj vrt v tem času, ko čaka v nizkem štartu, da posadim zgodnjo solato, zelje, cvetačo, ohrovt, kolerabico, blitvo, posejem redkvico, špinačo, korenje in peteršilj, ni prazen. Z vrta pobiram motovilec, por, zimska solata je tu in tam tudi že za odrezat, prezimili so radiči, tudi endivija ter zelje. Listni ohrovt se bohoti vsepovsod in nastavlja cvetne popke. Ob straneh in na vrhu oblikuje dolge peclje, na koncu katerih so socvetja. A veste, da so ti cvetni poganjki zelo okusni? Lahko jih pojeste kar surove ali pa na hitro podušite z malo česna. Nekaj pa jih vseeno pustite, da zacvetijo, saj so rumeni cvetovi krasna čebelja paša, pa še seme si pridelate. Ker so zime tako mile, prezimita na vrtu brez težav tudi korenje in pastinak. Še sedaj ju pulim in okus je neverjeten. Kmalu pa bosta ti rastlini odgnali v cvet. Kobulasti cvetovi vabijo na vrt muhe trepetavke in tenčičarice, ki se rade zadržujejo na njih. Teh želimo čim več na vrtu, saj pomagajo pri ohranjanju ravnovesja, ker se hranijo z določenimi živalcami, ki na rastlinah, če jih je preveč, povzročajo škodo. Zato koren ali dva vedno pustim v zemlji, naj rastlina zacveti. Tudi semena potem poberem in jih shranim za naslednje leto.

!!galerija!!

Če so tla prehladna, korenine rastlin niso sposobne črpati hranil.

Posejala sem grah. Nekaj na grede, nekaj v lončke. Pripravila sem mu oporo v obliki vigvama, ker mi je tak način rasti čudovit. Semena v lončkih, posejala sem jih po 6 v lončke premera 10 cm, so hitro vzklila, saj sem jih imela notri, na toplem. Lončke sem prestavila na prosto, čim je seme vzklilo, saj bi se na toplem rastline izdolžile in posledično bile kilave in šibke. Kar sem posejala na vrt, šele sedaj kuka na plan.

Ob robu vrta raste okrasni trstikovec, trava, katere listje v jeseni porjavi, se posuši. Spomladi ga moramo porezati, saj poganja nove mlade lističe. In ta suh material meni zelo zelo prav pride kot zastirka na zelenjavnih gredah. Porezala sem trstikovec in pokrila grede tam, kjer se je v jeseni položena zastirka stanjšala, saj so jo organizmi v tleh predelali v humus. Sicer pa zgodaj spomladi zastirke nikoli ne nalagam na debelo. Sonce še ne izsušuje tal tako zelo, tudi plevel še ne klije, sama pa želim, da vzklije čim več semen vrtnin, ki so se same zasejale. Kako zelo me lahko kakšna rastlina preseneti in razveseli! In tam, kjer vzklije, jo pustim rasti. Ne ruvam je iz zemlje in presajam drugam. Tam, kjer si je našla prostor, bo najbolje uspevala. Tudi zato je moj vrt tako zelo raznolik in pisan.

Potonike in dalije

Na vrtu rastejo ne samo narcise, ki opravljajo svojo okrasno vlogo in nalogo odganjalca voluharja, ampak tudi ostale cvetlice. Potonike že lepo odganjajo in sedaj je pravi čas, da jim postavimo oporo. Sama sem ji namenila tako lično, spleteno iz vrbja. Ta bo nudila dobro oporo velikim, čudovitim in opojno dišečim cvetovom, ki so velikokrat pretežki. Oh, komaj čakam!

Gomolje sadimo na prosto lahko šele maja, saj so pravi zmrzljivčki.

Enake opore bom kasneje namenila tudi dalijam. Gomolje sadimo na prosto lahko šele maja, saj so pravi zmrzljivčki. Pa vendar lahko dosežemo, da zacvetijo malo prej tako, da jih aprila posadimo v lonce. Sama sem uporabila že rabljene lonce premera 20 cm. Do tri četrtine sem jih napolnila z zračnim substratom, postavila nanj gomolj in dodala toliko substrata, da je prekril gomolj. Štrcelj – ostanek lanskega stebla, mora kukati ven. Lonce sem postavila na toplo. Na toplem bodo gomolji hitreje odgnali in maja, ko bodo nekateri na prosto sadili šele gomolje, bom jaz presajala že majhne grmičke.

Krompir v loncih

Še nekaj sem posadila v lonce. Krompir! Moj vrt je premajhen, da bi sadila na grede tudi to vrtnino. Pa vendar so mladi krompirčki tako slastni, da jih vsaj nekaj želim pridelati sama. Za ta namen uporabim velik lonec ali vreče iz jute. Tokrat sem posadila 4 gomolje v lonec premera 40 cm. Najprej sem v lonec nasula 20 cm sloj mešanice substrata za vrtnine in komposta, v razmerju 3 : 1. Če imate prst na vrtu rahlo in prepustno, lahko uporabite tudi to. Na sloj mešanice sem položila gomolje v enakem razmiku ob obod lonca ter jih pokrila z 20 cm slojem mešanice. Dobro sem zalila. In sedaj čakam. Čakam, da požene listje. Ko bo to veliko 10 cm, bom dodala mešanico substrata in komposta, toliko, da bo pokrila večji del listov, delček pa jih mora ostati zunaj, da rastlina lahko raste naprej. Tako kot bo rastlina rasla, tako bom dodajala mešanico, vse do kakšnih 5 cm pod robom lonca. In junija se bom veselila svojega mladega krompirčka!

O AVTORICI

Jerneja Jošar je izkušena strokovnjakinja in avtorica priročnikov za vrt. Zrasla je v Prekmurju in tam je lahko v kotičkih svojega otroštva po cele ure preležala na trati in navzgor opazovala cvetlice in mali živi svet, ki mrgoli okrog nas. Tudi kot diplomirana inženirka agronomije, ki ureja in načrtuje vrtove po načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin, za katero se je treba tudi učiti, je odličen zgled za to, kako lahko vrt predstavlja užitek, sprostitev ali meditacijo.