Krompir: Pregnojena tla, več možnosti za bolezni

Nakup semenskega krompirja

Resda je izbor sort semenskega krompirja največji februarja in marca, a z nakupom ne kaže hiteti, če nimamo primerne kleti. Najprimernejša temperatura za skladiščenje je od 4,5 do šest stopinj Celzija ob čim višji zračni vlažnosti, v temi, kar preprečuje nenadzorovano kalitev. Seme mora biti ob nakupu brez kali! Če ga nameravamo nakaliti na svetlem, ga kupimo tri do štiri tedne pred sajenjem. Kupljeno certificirano seme zagotavlja, da gomolji niso okuženi s povzročitelji bolezni.

ZNAČILNOSTI LETOŠNJE SEZONE
Glede na težave in bolezni, ki smo jih imeli s krompirjem v zadnjih letih, in glede na značilnosti letošnjega semena smo dr. Petra Dolničarja s Kmetijskega inštituta Slovenije vprašali, kakšne so pričakovane značilnosti letošnje sezone.
»Na pridelavo krompirja običajno zelo vpliva, koliko tla zmrznejo čez zimo. Krompir namreč potrebuje globoka rahla tla, saj le tako lahko razvije ustrezen koreninski splet in lepo oblikovane gomolje. V letošnji zimi so tla zmrznila le zgodaj jeseni, nato je sledilo obdobje toplega vremena z zelo veliko količino padavin, z zadnjim snegom vred, kar pospešuje zbitost tal. Izhodiščne razmere torej niso najugodnejše. Upamo lahko le, da bo v marcu dovolj suhega vremena, da bodo tla godna za sajenje. Sadimo kakovostno seme, torej certificiran semenski krompir. To nam jamči, da je sadilni material dovolj kakovosten in nam bo omogočil pridelavo kakovostnega pridelka. Kljub temu se v pridelavi vsako leto pojavljajo iste bolezni in škodljivci: krompirjeva plesen, črna listna pegavost, bolezni uvelosti, bakterijske bolezni, koloradski hrošč in drugi. Kakšen bo problem z njimi v pridelavi, bo predvsem odvisno od rastnih razmer med letom,« je dr. Dolničar povzel letošnja pričakovanja.

Sorte: uporaba, zgodnost, odpornost

Za domačo pridelavo so najprimernejše zgodnje sorte za sprotno porabo, saj z zgodnjim izkopom prehitimo razmah v zadnjih letih zelo razširjene krompirjeve plesni. Pri sajenju poznih sort za ozimnico je več možnosti, da bo nasad napadla bolezen. Poleg podatkov o kulinaričnih lastnostih sorte in zgodnosti oz. času izkopavanja je v opisu sort za vrtičkarje torej ključen podatek o odpornosti proti krompirjevi plesni (ista bolezen napada tudi paradižnik). Poleg tega pri izbiri upoštevamo tip tal in podneb­je: za Primorsko so primerne tiste, ki bolje prenašajo vročino in sušo, za višje ležeča območja pa zgodnje do srednje zgodnje zaradi krajše rastne dobe. Na predelih, kjer se pojav­lja krompirjeva ogorčica (Posočje), je treba izbrati sorte, ki so odporne proti rasam Ro1 in Ro4 te ogorčice.

Debelina semenskega krompirja

Seme nekaterih sort je na razpolago v dveh debelinah. Vedeti je treba, da je število kalečih se očes pri drobnih gomoljih za približno 40 odstotkov manjše kot pri debelih, kar pomeni manj pridelka na rastlino. Poleg tega se lahko drobni gomolji v neprimernem skladišču hitreje izčrpajo. Strokovnjaki rezanje debelejših gomoljev večinoma odsvetujejo, če pa se za to vseeno odločimo, razkužujemo nož in rezno površino krompirja posujemo s sajami.

Tretirano in netretirano seme

Kupimo lahko tretiran ali netretiran semenski krompir. Gomolji tretiranega (ti niso primerni za uživanje!) so pred skladiščenjem obdelani s fungicidi, sredstvi za preprečevanje skladiščnih bolezni. Vendar morajo tudi netretirani glede zdravstvenega stanja izpolnjevati enaka merila. Pri ekološko pridelanem semenskem krompirju uporaba fungicidov pred skladiščenjem ni dovoljena. V Sloveniji pridelan semenski krompir ni tretiran, saj uporaba pripravkov za ta namen ni registrirana.

Kakovostni, trdni svetlobni kaliči. Foto:

Gomolje krompirja lahko pred saditvijo nakaljujemo. Pri zgodnjih sortah si s tem zagotovimo za približno 14 dni zgodnejši pridelek. Nekatere pozne sorte nakaljujemo, ker imajo počasno začetno rast. Gomolje zložimo zabojčke v eno, največ dve plasti in postavimo v ne presuh svetel prostor. Svetel zato, da se oblikujejo svetlobni kaliči, ki so dovolj zbiti in trdni, da se ob sajenju ne polomijo. Zgodnje sorte navadno nakaljujemo pri temperaturi med 15 in 20 stopinjami Celzija; nakaljevanje pri tej temperaturi traja približno tri tedne. Močni kalčki so ponavadi temne, rdečkaste ali zelene barve, dolgi centimeter in pol. Tanke, razpotegnjene, svetle kali pričajo, da krompir ni bil ustrezno skladiščen, in gomolj izčrpajo.

Priprava tal, gnojenje

Prst mora biti globoka, rahla, v njej ne sme zastajati voda. Tla na vrtovih so večinoma dobra za krompir, saj vsebujejo dovolj organske snovi. Na isto površino ga lahko sadimo le vsako četrto leto; s hlevskim gnojem jo pognojimo jeseni (izjemoma spomladi) pred sajenjem krompirja. Primerno je okrog 2,5 kilograma uležanega gnoja na kvadratni meter ali tri kilograme domačega komposta. S pretiranim gnojenjem delamo krompirju medvedjo uslugo: povzroči prebujno rast krompirjevke, zakasnitev tvorbe gomoljev in povečuje nevarnost okužbe s krompirjevo plesnijo. Preveč svežega hlevskega gnoja poveča obolevanje za navadno krastavostjo. 

Čas sajenja

Ustrezneje kot o datumu sajenja je govoriti o razmerah, ki so primerne zanj. Odločilni sta osušenost in temperatura zemlje. Naklajeni krompir lahko sadimo, ko je zemlja konstant­no ogreta na 8 stopinj Celzija; za nenakaljenega pa je nujnih najmanj 10 stopinj Celzija. Podatek o temperaturi tal je na razpolago na spletni strani Arso (navajamo ga tudi na naši spletni strani v okviru Setvenega koledarja) in ga ne smemo zamenjevati s temperaturo zraka. V osrednji Sloveniji so takšne razmere v povprečju konec marca ali v začetku aprila. Ta čas lahko prehitimo, če zemljo prej ogrejemo s temno prekrivko in gredo po sajenju pokrijemo s kopreno. Na Primorskem so razmere za sajenje ponekod primerne tudi mesec dni prej.

Sajenje

Na vrtovih je najpogostejša napaka pregosto sajenje. Pregosti poganjki pomenijo veliko nevarnost za krompirjevo plesen in gnitje gomoljev, ki so tudi drobni. Priporočljiva gostota je od štiri rastline na kvadratni meter pri poznih sortah do pet pri zgodnjih. Medvrstna razdalja naj bo vsaj 65 cm, da imamo dovolj zemlje in prostora, da krompir osujemo. Pri tej medvrstni razdalji torej sadimo gomolje od 30 do 38 cm narazen. Le pri drobnem semenu (velikost od 35 do 55 mm) lahko sadimo do 30 odstotkov gosteje.

Kali, zrasle v temi, ki gomolje izčrpajo. Foto:

Zaradi možnosti prenosa bolezni nikoli ne sadimo gomoljev, ki so nam ostali od lanske letine. Lahko so okuženi z virusnimi bolez­nimi, ki povzročajo zmanjšanje pridelka in njegovo kakovost. V nasprotju z domačo pridelavo certificiran semenski krompir pridelujejo pod nadzorom, uporabljajo zelo kakovostno seme, okužene rastline sproti izločajo, nasadi pa so ustrezno zaščiteni pred boleznimi in škodljivci.

Krompirjevo plesen prepoznamo po rumeno-rjavih pegah na cimi krompirja, ki so brez izrazitih obrisov. Te hitro odmrejo in postanejo temno rjave ali temno sivkaste in se naglo širijo. Na spodnji strani listov je ob robu peg ob deževnem vremenu ali zjutraj ob rosi vidna snežno bela plesniva prevleka. Na sosednje rastline se gliva širi s trosi (za okužbo je zelo dovzeten paradižnik); prenašata jih veter in dež. V nekaj dneh do dva tedna po prvi okužbi lahko bolezen uniči nasad. Njeno napredovanje zadrži vroče in suho vreme. Gomolji prenehajo rasti, ko so uničene tri četrtine zelenih delov. Najučinkovitejša preventiva je saditev proti krompirjevi plesni odpornih sort. Nevarnost okužbe in širitev plesni lahko omilimo z redkejšim sajenjem, pravočasno odkritimi posamičnimi okužbami v nasadu (okužba iz posajenega gomolja) in uničenjem takih rastlin. Napad zmanjša uporaba v ekološki pridelavi dovoljenega bakra.

Oskrba

Krompir okopljemo in rastline osipljemo (naredimo grebene), ko zrastejo 15 do 20 cm visoko. Nekdaj je veljalo, da krompirja ni treba zalivati, vendar potrebuje redno oskrbo z vodo. Na vrtu porabimo za kvadratni meter od 20 do 25 litrov vode, s čimer zemljo namočimo 20 do 30 cm v globino. V sušnem času zalivamo vsaj dvakrat na teden. Stalno namakanje preprečuje bolezen krastavosti, zlasti v času tvorjenja gomoljev.