Galerija
Lani za namakanje porabili manj vode
V Sloveniji je bilo lani namakanih 3133 hektarjev zemljišč, kar je 1,3 odstotka manj kot predlani. Za namakanje so porabili 3,4 milijona kubičnih metrov vode ali sedem odstotkov manj kot v letu prej, kažejo podatki državnega statističnega urada.
Večino, 52 odstotkov, namakalne vode so pridobili iz zbiralnikov, 24 odstotkov iz tekočih voda, 19 odstotkov iz podtalnice, pet odstotkov pa iz javnega vodovodain iz drugih virov. Iz zbiralnikov je bilo za namakanje pridobljene za štiri odstotke manj vode, iz drugih virov pa za 10 odstotkov manj vode kot v prejšnjem letu.
Več kot polovica namakalne površine (55 odstotkov) so bile njive in vrtovi, drugi največji del (15 odstotkov) sadovnjaki, oljčniki in drevesnice, sledila so smučišča (13 odstotkov), kjer so vodo uporabili za zasneževanje, ter zemljišča, ki jih uvrščajo med športna igrišča (12 odstotkov), in rastlinjaki, travniki in vinogradi (štiri odstotke).
Posebna delovna skupina, zadolžena za ukrepe po letošnji pozebi, je v tem tednu predlagala spremembe programa razvoja podeželja, da bi se za namene preprečevanja naravnih nesreč zvišal odstotek sofinanciranja za oroševalne in namakalne sisteme ter protitočne mreže. Predlagajo zvišanje sofinanciranja zavarovalnih premij, ker v vseh primerih ni mogoča aktivna obramba.
PREBERITE ŠE:
Najbolj brano
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
