Letošnji pridelek žit večji kot lani, na njivah še naprej prevladuje koruza

Po prvih podatkih o posejanih površinah so v letu 2016 na njivah po Sloveniji prevladovala žita za zrnje. Pridelovali so jih na več kot 96.538 hektarjih, kar je za 0,5 odstotka manj, kot je bilo pred enim letom. Več kot 65 odstotkov vseh žit za zrnje pa so žita, namenjena za krmo živali. Najpomembnejše krušno žito, to je pšenico, so kmetovalci pridelovali na skoraj 30.800 hektarjih, kar je za dva odstotka več kot lani, navajajo statistiki.

Kar za četrtino večje so bile letos v primerjavi z lani površine, posejane s piro, skupno so merile 795 hektarjev. Za 18 odstotkov večja je bila površina, posejana s tritikalo, saj je bila ta posajena na skoraj 5300 hektarjih. Površina, zasejana z drugimi strnimi žiti, je bila manjša kot lani, najbolj, za štiri odstotke, se je zmanjšala površina, namenjena ječmenu. Posejan je bil na 19.320 hektarjih.

Pridelek krušnih strnih žit, to je pšenice, pire in rži je letos po začasnih statističnih podatkih dosegel 168.000 ton, pridelek krmnih strnih žit, to je ječmena, ovsa in tritikale, pa 122.000 ton.

Površina, zasejana s koruzo, se je od lani zmanjšala za dva odstotka, kljub temu pa ostaja koruza najbolj razširjena poljščina v Sloveniji, saj so jo letos pridelovali na 64.388 hektarjih, kar je na več kot tretjini vseh njiv v Sloveniji. Skoraj 60 odstotkov koruze je bilo namenjene za zrnje, drugo za silažo, navajajo statistiki.

Pridelovalci so letos sojo pridelovali na več kot 2500 hektarjih, kar je za skoraj 50 odstotkov več kot lani, povečale pa so se tudi površine, zasejane z oljno ogrščico, z bučami za olje in hmeljem. Površine, posajene s krompirjem, se še naprej zmanjšujejo, letos za pet odstotkov v primerjavi z lani.

Slabše kot lansko je bilo letošnje leto za vse zgodnje stebelne sadne vrste, to je češnje, višnje in marelice. V intenzivnih sadovnjakih je bil letošnji skupni pridelek češenj kar za tretjino, v ekstenzivnih sadovnjakih pa za četrtino manjši od lanskega rekordnega. Pridelovalci češenj in višenj so v intenzivnih nasadih nabrali skupno 987 ton pridelka, pridelovalci marelic pa so letos v intenzivnih sadovnjakih nabrali okrog 540 ton pridelka, kar je skoraj za tretjino manj kot lani.

Leto 2016 je bilo malo manj ugodno tudi za pridelek jagod, saj je bil količinsko pridelek za sedem odstotkov manjši kot lani in je v intenzivnih nasadih letos znašal 1845 ton.