Zaradi zgubanosti in izsušenosti jim sadjarji tudi v strokovnem jeziku pravijo mumije. Nastanejo iz plodov, ki jih je napadla ena od oblik gnilobe. Najpogostejši so pri koščičarjih (torej breskvah, slivah in češnjah). V krošnjah se lahko obdržijo tudi do spomladi oz. cvetenja, zaradi česar tudi plodove naslednjega leta okužijo z gnilobo. So namreč pravo skladišče spor gliv, ki povzročajo bolezni, zato jih je po zimski rezi sadnega drevja priporočljivo odstraniti. Posamične lahko oberemo z roko, večje število pa jih lahko otepemo z vej na tla s palico.