Na Zgornjem Gorenjskem nastaja hranilnica semen

Pobuda je prišla s strani Irene Moro in podjetja Moro, ki se ukvarja s prodajo zlata. S sodelavci je ustanovila Ekosemena inštitut - Inštitut za ekološke raziskave in trajnostni razvoj, ki se zavzema za trajnostno rešitev na področju semenarjenja in ohranjanja domačih semen.

"Pobuda se sklada s ciljem našega območja, da povečamo prehransko neodvisnost. Ta bo večja, če bomo čim večji delež semen proizvedli sami," pravi Stevo Ščavničar, direktor Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, ki projekt vodi, podpirajo pa ga tudi vse občine tega območja. Skupaj bodo vzpostavili prostor za hrambo semen, kjer bo zanje skrbela strokovno usposobljena oseba.

Hranilnica naj bi nastala v Radovljici, še letos pa naj bi predvidoma izpeljali vse aktivnosti, da bi z začetkom prihodnjega leta hranilnica lahko začela delovati. To pomeni, da bodo podpisane pogodbe z vsemi sodelujočimi, da bodo vzpostavljena pravila delovanja ter nabavljena oprema in urejen prostor.

Vzpostavljena je bila strokovna skupina, ki se ukvarja z izvedbenim načrtom s ciljem vzpostavitve vseh pogojev za lokalno pridelavo ekoloških semen. Ob tem je strateški cilj zagotavljanje trajnostnega prehranskega sistema. Projekt bodo prijavili na razpis programa Leader in če bi prejeli evropska sredstva zanj, bi dodaten denar porabili za nakup več semen in nekoliko boljše opreme.

Prvo leto le donatorji

Prvotno opremo bo financiral Ekosemena inštitut, občine pa bodo pokrivale stroške najema prostorov in zaposlenih v hranilnici. V prvem letu bo hranilnica delovala le kot donator semen, ki jih bo zagotavljal Ekosemena inštitut skupaj z nekaterimi podjetji in semenarskimi hišami. Semena bodo brezplačno razdelili vrtičkarjem in kmetom, ki bodo tako lahko zagotavljali kakovostno hrano.

Hkrati se bodo že v prvem letu začele aktivnosti za realizacijo dolgoročne vizije, in sicer, da bi v največji možni meri tudi v pridelavo avtohtonih semen vključili lokalne ekološke pridelovalce. Tako bo hranilnica odkupovala ekološka semena lokalnih pridelovalcev in kmete spodbujala k tej dejavnosti.

Tako pridelana semena se nato ne bodo več razdeljevala, temveč tudi prodajala. Po nekaj letih naj bi na ta način hranilnica postala samovzdržna, kar pomeni, da sofinanciranje občin ne bo več potrebno.

Župani zgornje Gorenjske močno podpirajo lokalno samooskrbo, saj že četrto leto vodijo projekte za njeno povečanje z željo, da bi domači predelavo razširili vsaj toliko, da bi z njo oskrbeli šole in bolnišnico, je pojasnil Ščavničar.