Nagradna igra Visoke grede: Finalisti so znani, do 25. maja izberite svojega favorita

Tistemu, ki bo zbral največ glasov, bo pokrovitelj nagradnega natečaja, podjetje Merkur, podaril darilno kartico za 150 evrov za nakup v njegovih vrtnih centrih, drugo- in tret­jeuvrščeni bosta prejela kartici v vred­nosti 100 evrov, četrto- in petouvrščeni pa za 50 evrov. Seveda nismo pozabili na glasovalce: žreb bo izmed njih izbral deset nagrajencev, ki bodo prejeli Merkurjeve darilne kartice v vrednosti 25 evrov.

Glasovanje poteka na naši spletni strani www.deloindom.si, kjer si lahko ogledate vse fotografije in celotne tekste, ki smo jih prejeli od tekmovalcev, tiskana glasovnica pa bo objavljena v tokratni prilogi Deloindom, najdete pa jo tudi v Delu in Slovenskih novicah.

Ker dnevi hitro tečejo, naj ponovimo, da drugi krog glasovanja poteka od 18. do 25. maja. Natisnjene glasovnice nam pošljite na naslov Deloindom, Delo, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Visoke grede. Na spletu pa glasovanje zaključimo 25. maja ob polnoči.

Finalisti

• Pletena visoka greda (Barbara Kremesec): »Spletla sem jo lani poleti iz starih kolcev iz vinograda in leskovih vej. Visoka je 80 cm in znotraj obložena s črno nagubano folijo. Na dno sem najprej dala veje, potem listje in šele nato zemljo in kompost.«
• Družinski projekt (Natalija Vahčič): »Za ohišje smo uporabili ostanke smrekovih tramov, od znotraj smo gredo oblekli s plastično pregrado, da nam voda poleti ne bo uhajala. Napolnili smo jo z materialom, ki smo ga pridno zbirali med letom: plast ovčje volne – dobili pri kmetu, ki je postrigel ovce, debelejše veje, tanjše veje, odpadki od rezanja grmovnic, smrekove veje, plast listja, časopisni papir in karton, organski odpadki in nepredelan kompost iz kompostnika, malo konjskega gnoja in na vrhu mešanica zemlje in presejanega komposta.«
• Zelenjava že sredi aprila (Jože Hoh­kraut): »Negativnih strani visoka greda nima, morda naj omenim le to, da se prva leta vsebina zniža tudi več kot 10 cm in je treba dodati novo zemljo, malo več je treba zalivati in pravijo, da naj bi se vsebina vsakih šest let zamenjala. Priporočam, da se v začetku malo več investira ter izbere kakovosten material za izdelavo visoke grede, v nasprot­nem primeru si jo primoran že po nekaj letih obnoviti.«
• Grede za vrtčevske otroke (Šolski center Celje): »Grede so dimenzij 250 cm x 70 cm in so izdelane v treh višinah, da jih bodo lahko obdelovali otroci različnih vrtčev­skih skupin. Pripravili smo jim tudi plakate za sestavo gred. Material bodo v vrtcu pripravili v prihodnjih štirinajstih dneh in potem jim bodo dijaki programa okoljevarstveni tehnik pomagali grede zasaditi oz. posejati.«
• Prva greda že leta 2003, zdaj jih imava šest (Marija Trošt): »Zdaj imava že ogromno izkušenj, če odmislimo, da prihranimo sklanjanje, je najboljša in najbolj pozitivna lastnost, da v visoki gredi vse vsaj petkrat hitreje raste. Tako zraste solata iz sadik do glave že v približno treh tednih (seveda ob sončnem vremenu). Celo krompir sva že imela v visoki gredi, a se mi zdaj zdi škoda prostora, pa ga imava kar v čebrih.«

Vtisi komisije

Komisija, v kateri smo sodelovali predstavniki uredništva in pokrovitelja natečaja Merkurja, je gospoda Jožeta Hohkrauta izbrala na podlagi njegovih pozitivnih izkušenj, kot sam pravi, že vrsto let. Se vidi, da je vsako leto krepko zavihal rokave in užival v delu ter naposled v doma pridelani zelenjavi. Verjamemo, da je s svojim zgledom in pristopom navdih za marsikatero mlado družino, ki se želi sama lotiti vrtnarjenja, pa ne ve točno, kako. Visoke grede so tudi za začetnike primeren projekt – samo lotiti se je treba in vsako leto nadgrajevati svoje znanje. Posebne pohvale se nam zdijo vredni tudi kolektivni duh in združene moči srednješolcev in predšolskih otrok iz Šolskega centra Celje. Pozdravljamo vse bodoče vrtnarje in vrtnarke, ki bodo prav gotovo navdušeni ljubitelji doma pridelane zelenjave, še posebno če imajo zgled tudi od doma. Gospa Marija Trošt pa nas je še posebej navdušila z občutkom, kak­šna priporočila bi radi začetniki prebrali. Včasih namreč iščemo odgovore prav tam, kjer se zdijo zadeve nekaterim izkušenim razumljive same po sebi.