Setveni koledar

Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Zelenjavni vrtovi

Ne hecajte se z mušnicami

Mestnim srajcam se v začetku avgusta ob kupih uvoženih gob iz Romunije in Bolgarije ter nekaj manjših kupčkih iz pokljuških gozdov na mestnih tržnicah začne dozdevati, da je sezona gob na vrhuncu. Pa ni. S predsednikom slovenskih gobarjev, natančneje Mikološke zveze Slovenije, Amadeom Dolencem, se vseeno odpraviva na oglede pohorskih gozdov v poletni suši.
Brane Piano, Delo
18. 9. 2017 | 13:17
21. 10. 2024 | 21:09
3:47

Vodi naju pač tista modrost poznavalcev, da gobe, pravzaprav glive, rastejo vse leto. Seveda še vedno drži tudi, bi me dopolnil Dolenc, da bo v prvi polovici oktobra vsak dober gobar lahko nabral največ različnih vrst, sušno poletje gor ali dol.

Med vožnjo, kakor vsakič, ko se skupaj odpraviva na gobarsko patruljo, pokličeva nekaj gobarskih prijateljev, samih determinatorjev, kakor se med seboj naslavljajo, in se posvetujeva, kaj bi bilo v tej poletni vročini – ko so jurčki, po eden, pravično porazdeljeni med občinami na Štajerskem – vredno pofotografirati in popisati za časopis.

Hitro smo podobnega mnenja. Spet bi kazalo predstaviti rdečo mušnico (Amanita muscaria), ki v Evropi velja za strupeno, bolje pa bi bilo reči, da je neužitna in ima močne psihedelične učinke.

Po njih se lahko prikazujejo palčki

To je tista goba, ki jo vsi poznamo iz otroških slikanic, včasih na njej, morda prav zato, ker se ti z njo lahko začnejo prikazovati palčki, mladina pa se z njenimi nezaželenimi učinki lahko seznani ob prebiranju Alice v čudežni deželi.

Za rdeče mušnice veva, kakšna rastišča potrebujejo in kje jih bova našla. Zapeljeva se čez planjavo na vrhu Rogle, se spustiva do koče na Pesku in po nekaj kilometrih navz­dol proti Oplotnici zavijeva na eno številnih gozdnih cest. Parkirava in se odpraviva v breg, skozi dve redki bukovi in smrekovi hosti ter smrekovo mladje. Tu čez, če se bodo upali toliko oddaljiti od avtomobilov, bodo čez kakšen mesec izletniki veselo pobirali jurčke.

Dolenc razlaga: »Mušnica je najbolj razširjena na severni polobli in v iglastih gozdovih, v stepah tudi v brezovih ter na takšnih tleh, ki ustrezajo gobanom. Gobarji, kadar zagledajo rdeče mušnice, začnejo oprezati za jurčki, rastišče je isto. Če pa zagledajo še gobo mokarico, raste v istem času v bližini tudi jurček. Če ga ni že kdo pobral ...«

Tudi rdečo mušnico, ob številnih drugih mušnicah in drugih vrstah gob, ki rastejo na Slovenskem, sodobni slovenski avtorji označujejo za strupeno, ponekod na severu Evrope in v Sibiriji pa jo uživajo. A tega ne kaže posnemati, saj so naše bolj hude in nevarne. Menda so jih med prvo vojno ruski ujetniki, ki so jih bili doma vajeni jesti, pri nas nabirali in umirali ...

Zastrupitev praviloma ni usodna, kar pa ne velja za otroke in ostarele. Strupi rdeče mušnice povzročajo halucinacije, slabost, bruhanje, drisko in izgubo spomina za čas zastrupitve. Zato so jo na severni polobli nekatera ljudstva uporabljala za šamanske obrede.

Kako usodna je lahko zamenjava in koliko vrst gob pravzaprav poznamo, si lahko preberete v tiskani izdaji Nedela ali na www.delo.si.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine