Predvsem v zelo vročih poletjih nam bučka lepo cveti, vseeno pa zelo pičlo rodi. Zakaj? Če dobro pogledamo, na rastlini opazimo obilo moških cvetov, ženskih pa zelo malo ali nobenega. Bučke se namreč v stresnih razmerah (poleg vročine tudi neenakomerno zalivanje, menjava vremenskih skrajnosti …) ne počutijo dobro in ne nastavljajo ženskih cvetov, iz katerih se razvije plod. Z bučke, ki se na vrtu dobro počuti, skoraj vsak dan pobiramo plodove, vsaj enega.
Moške in ženske cvetove zlahka razlikujemo: moški rastejo na dolgem in tankem peclju, ženski pa na kratkih, debelih pecljih in imajo pod cvetom zadebelitev, iz katere se razvije plod.
Bučkam lahko k nastavljanju ženskih cvetov pomagamo na več načinov:
- Odščipnemo skoraj vse moške cvetove, saj to pospešuje nastajanje ženskih
- Razlog za slabše nastavljanje ženskih cvetov je tudi pomanjkanje kalija in kalcija. Ob sajenju je zato priporočljiv dodatek lesnega pepela in kamene moke, pozneje pa dognojevanje z gnojili za plodovke, ki vsebujejo kalij, ali s kalijevimi listnimi gnojili. Lahko gnojimo tudi z gabezovo prevrelko.
- Tvorbo ženskih cvetov zavira premočno gnojenje z dušikom. Seveda tega pri že zasajeni bučki ne moremo popraviti, lahko pa pri na novo zasajeni. Pognojimo jo le z vrtnim kompostom.
Uravnotežena tvorba ženskih cvetov je močno odvisna od rednega obiranja plodov. Pobiramo jih čim pogosteje, že ko so dolgi 20 cm, če pustimo, da se debelijo v nedogled, se bo rastlina izčrpala in ne bo tvorila ženskih cvetov. Zato tudi za čas med dopustom prosimo sosede ali sorodnike, da takšne plodove redno oberejo, in če jih ne morejo porabiti, magari vržejo na kompost. Če nas bo po prihodu domov pričakalo nekaj bučk, ki bi se lahko primerjale s Krpanovim kijem, ko je šel nad Brdavsa, bo namreč kar trajalo, da bo rastlina začela redno roditi.
Tudi v suhem vremenu se lahko zgodi, da plodiči gnijejo. Razlog za njihovo propadanje od konca proti peclju je pomanjkanje kalcija. Tega je v vrtni prsti večinoma dovolj, a ga korenine zaradi vročine in neenakomerne oskrbljenosti z vodo ne morejo črpati iz tal.
Pomaga zastirka okoli rastline, ki zagotovi, da ima vlago na razpolago ves čas, poskrbimo tudi za redno zalivanje. Kalcij lahko rastlinam dodajamo le z listnim gnojenjem (škropljenjem). Zanj v vodo zamešamo sirotko v razmerju 1 : 1 ali vodi dodamo kalcijevo listno gnojilo v predpisani količini. Pomanjkanje kalcija pripisujejo tudi pregnojenosti z dušikom; bučke vedno gnojimo le z vrtnim kompostom.
PREBERITE ŠE: Bučke: Zdrava poslastica, ki pa jih ljudje s temi težavami ne bi smeli uživati
Pri beli plesni na listih, ki jih je pri bučkah, enako kot pri kumarah, zelo pogosta (gre za pepelasto plesen) in hitro napreduje, je smiselno na drug konec vrta posaditi nove sadike, še predno so rastline zelo napadene in začnejo hirati
To naredimo do srede avgusta, če nameravamo rastline vzgojiti z direktno setvijo na gredo, upoštevajmo, da do velikosti sadike zrastejo v treh tednih. Ker njihove sveže sadike sredi poletja gojijo le redki pridelovalci, si jih vzgojite sami. Potrebujete prostor le za nekaj lončkov in malce sence. Če ga nimate, posejte nekaj semen v primerni razdalji direktno na gredico. Mesto setve lahko zasenčite in ga seveda redno namakate.
Vse vrste bučke in buč se po poškodbah vremenskih ujm dobro obrastejo, zato jih v čim krajšem času po toči poškropimo s posebnimi naravnimi pripravki, ki vsebujejo morske alge. Pomagamo si lahko tudi s pripravkom iz cvetov in rastlin regrata ter cvetov ognjiča, od domačih pripravkov pa tisti iz sode bikarbone.
Sicer pa na drug konec vrta čimprej posadimo novo sadiko ali bučke posejemo, kot smo opisali zgoraj, in po možnosti poskrbimo za mrežo proti toči.
---
MORDA VAS ZANIMA TUDI: Bučkini polpeti: nov recept, ki vas bo navdušil (VIDEO)