Novosti med semeni: Za ljubitelje domačega in eksotike

Fanči Perdih iz Amaranta, kjer vsako leto v sortno listo vpišejo (registrirajo) več novih sort, predvsem slovenskega avtohtonega izvora – za vsako sorto je potrebnih vsaj šest let natančnega semenarskega dela –, nas je med novitetami opozorila na seme črnega korena, novi sorti fižola rumeni maslenec in verba ter rjavolistno solato za celoletno pridelavo, ki jo za zdaj prodajajo pod delovnim imenom lattughino (italijansko solatka). 

Črni koren v družbi fižola in solatke

Črni koren, ki pri nas ni pogosta vrtnina (našli ga boste v vrečki s sortnim imenom hoffmanns schwarze), sodi v družino solat. V zemlji naredi od 20 do 30 cm dolge, precej ravne korene, ki so zunaj črni, sredica pa je skoraj steklastega videza. Nadzemni del so široki suličasti listi, ki spominjajo na solato. Črni koren sejemo aprila in marca, za izkopavanje korenov pa je treba počakati kar pol leta. V milih zimah uspešno prezimijo. Primerni so za diabetično prehrano, saj vsebujejo inulin in znižujejo raven sladkorja v krvi, uporabljamo jih lahko kot korenček, v zdravilne namene pa jih lahko namočimo v žganje in si s tem masiramo razbolel hrbet ali sklepe. 

Fižola rumeni maslenec in verba sta v postopku vpisa v evropsko sortno listo in ta je že tako daleč, da Amarant seme lahko prodaja. Oba sta visoki sorti, primerni tako za stročje kot zrnje. Sorta z zelenimi stroki verba je stara evropska sorta, ki je bila nekdaj že vpisana v sortno listo, vendar je iz nje izpadla. Zanimivost, na katero opozori Perdihova, je, da so stroki užitni, dokler ima kožica lesk, ko ta izgine, jih pustimo, da dozorijo. Zrnje je belo, precej podobno tetovcu.

Tudi solata lattughino je v postopku vpisa v sortno listo, ime, pod katerim bo registrirana, pa ji še iščejo. Je celoletna rjavolistna krhkolistna solata, primerna za setev vso sezono. Od drugih krhkolistnih solat se razlikuje po tem, da so hrustljavi in prijetno sladkasti tudi zunanji listi. Poleti uide v cvet, a če porežemo steblo, spet požene rozete.

Nova stara ljubljanska ledenka

Pri Semenarni Ljubljana je letošnja novost ljubljanska ledenka, naša najslavnejša avtohtona solata. Ni šala. Najbrž ste opazili, da je bila nekaj časa naprodaj samo pod imenom leibacher eis, ker ji je registracija potekla. Od leta 2015 pa je ljubljanska ledenka spet vpisana v slovensko sortno listo in s tem skupni katalog sort zelenjadnic EU. Vzdrževalec sorte je Kmetijski inštitut Slovenije, ki je iz semenskega materiala v genski banki obudil različico z rdečim listnim robom, njeno tradicionalno značilnostjo, ki je zadnja leta skoraj izginila.

Naše gore list je tudi nova slovennska sorta boba matko. V vrtu je dobrodošel tudi zato ker odganja glodalce. Žal je za letopšnjo setev že prepozno, saj bom sejemo ga zgodaj spomladi, lahko že konec februarja. Seme kali od 7 do 10 dni, zraste do višine 90 cm, njegova zrna pa so srednje debela. V Semenarninih malih semenskih vrečicah je letos na voljo tudi leča, na slovenskih vrtovih skoraj pozabljena vrtnina, ki na našem območju zelo dobro uspeva. Primeren čas za setev je konec aprila in v začetku maja, takrat kot za fižol. Zanjo izberemo sončno lego, na gredici pa naj bo sama. Predvsem ne sme rasti v senci visokih rastlin. Razdalja med vrstami naj bo 20 cm, v vrsti pa 10 cm. Seme zagrebemo tako, da je 2 cm pod površjem, od setve do pridelka mora preteči približno 100 dni.

V izboru novitet naše najstarejše semenarske hiše omenimo še jajčevec black beauty in zelo zgodnje solatne kumare gergana. Jajčevec black beauty se je v dvoletnem testiranju na Selekcijsko-poskusnem centru na Ptuju izmed vseh sort najbolje obnesel za vrtno pridelavo. Sorta je dobro rodna, plod ima solzasto obliko in ne greni. Kumarica gergana zraste do 35 cm, primerna je tudi za zgodnjo pridelavo v plastičnih tunelih in na prostem. V primerjavi z drugimi sortami je bolj odporna na temperaturna nihanja. 

Vzhodnjaška stebelna solata

V Semini nam z letošnjo novostjo stebelno solato (Lactuca sativa var. angustana), ki ji ponekod pravijo tudi špargljeva, v angleščini pa celtuce, kažejo, da solata ni le za v veliko skledo. Zelo grenke liste stebelne solate sicer lahko uživamo v solatah, a bistveno je njeno debelo, sočno steblo, tudi do osemcentimetrskega premera. Steblo olupimo, narežemo na tanke kolobarje in použijemo surovo ali na hitro pokuhano v voku. Narezano lahko tudi vlagamo. Stebelno solato sejemo marca in aprila na prosto. Ker bolje kali na svetlobi, seme le rahlo prekrijemo z zemljo ali pa ga na rahlo pritisnemo obnjo. Razdalja sajenja je 40 x 40 cm. Da ne boste presenečeni, rastline lahko v šestih tednih zrastejo celo do metra visoko! Druga nova solata je bolj za tradicionaliste. Belokriška je krhkolistna solata, primerna za pomladne setve. Naredi svetlejše zelene strnjene glavice. 

Preizkusimo lahko tudi špinačo z vijoličastim nadihom, malabar (Basella rubra). To je enoletna azijska popenjavka, ki potrebuje veliko toplote, sicer pa je za vzgojo nezahtevna. Odlično raste v sončnem delu zelenjavnega vrta, pa tudi velikem loncu na balkonu (lahko v visečih košarah). Če raste navzgor, potrebuje oporo. Že 55 dni po setvi lahko uživamo mlade, velike in sočne, rahlo odebeljene rdečkaste liste v solati ali pa jo pripravimo kot špinačo. V suši jo moramo redno zalivati. Uporabljajo jo tudi za zgoščevanje juh in v jedeh s čilijem. Ljubitelji eksotičnih vrtnih in otroci se bodo gotovo razveselili vijoličastega korenčka, sorte cosmic purple. V Italiji korene že prodajajo v živilskih trgovinah. Barva kožice je svetlo vijoličasta, meso pa v intenzivnih odtenkih oranžne in rumene barve, kar mu daje poseben okus. Druga novost med korenčki je sorta atomic red s koralno rdečimi koreni. Če želimo jedi obarvati, je odlična izbira. Je hrustljav, intenzivnega okusa, odličen surov in kuhan. Sorta je posebno bogata z antioksidantom likopenom.