Ogled selekcijsko-poskusnega centru na Ptuju

Obiskovalci so spoznavali prednosti setve in uporabe avtohtonih slovenskih sort ter se navduševali nad številnimi mediteranskimi, azijskimi in mehiškimi vrtninami in cvetlicami. Pridelovalci poljščin so si lahko ogledali demonstracijske poskuse semenskega krompirja, ozimnih žit in koruze. 

Vrt so obiskali številni posamezniki pa tudi študenti Kmetijske fakultete iz Ljubljane. Udeleženci so imeli možnost spoznati veliko novih, zanimivih vrst vrtnin in cvetlic ter priložnost za posvet s Semenarninimi strokovnjaki ter strokovnjakinjo za vrtnarjenje Mišo Pušenjak.

V Selekcijsko-poskusnem centru na Ptuju opravljajo ekološke in vegetacijske poskuse, ki so potrebni za nadzorovano kakovost semen. Poleg tega žlahtnijo tudi različne vrste in sorte vrtnin ter izvajajo vzdrževalno selekcijo. Slednja je tudi najpomembnejša naloga Selekcijsko poskusnega centra na Ptuju.

Z ekološkimi poskusi želijo ugotoviti, kako se določena sorta obnese v naših podnebnih razmerah, zato trajajo ti poskusi tudi več let. Tovrstne poskuse organizirajo po različnih krajih Slovenije, vodijo pa jih iz Selekcijsko-poskusnega centra na Ptuju.

Z vegetacijskimi poskusi preverjajo sortno čistost. Ti poskusi trajajo samo eno rastno dobo, letno opravijo od 500 do 800 vegetacijskih poskusov. Polje Selekcijsko-poskusnega centra je tako med letom videti kot velik vrt, saj tam rastejo vse vrtnine in zelišča ter cvetijo vse rože, ki jih lahko kupite v Semenarninih semenskih vrečicah. Poseben poudarek dajejo predstavitvi avtohtonih in udomačenih sort vrtnin.

Vzdrževalna selekcija ohranjevalnih in Semenarninih sort vrtnin je najpomembnejša naloga Selekcijsko-poskusnega centra na Ptuju. Pri tem posejejo različne sorte kmetijskih rastlin, vrtnin in cvetlic, jih med rastjo opazujejo in ugotavljajo njihove gospodarsko pomembne lastnosti in njihovo ohranjanje iz roda v rod. Ker se zavedajo prednosti domačih (avtohtonih) in udomačenih sort pred tujimi zaradi prilagojenosti rastnim razmeram pri nas, jih ohranjajo z vzdrževalno selekcijo.

Med najbolj znanimi vrstami in sortami vrtnin iz vzdrževalne selekcije so na primer ptujski česen, čebula belokranjka in ptujska rdeča, solate leda, ljubljanska ledenka in bistra, strniščna repa kranjska okrogla, ljubljansko zelje, motovilec ljubljanski in žličar, fižol ptujski maslenec, klemen, zorin in jeruzalemski, korenček ljubljanski in nantes, endivija eskariol zelena, buča slovenska golica, ajda darja, lucerna soča in še mnoge druge.

Del vzdrževalne selekcije je tudi žlahtnenje. Z žlahtnenjem si prizadevajo sorto še izboljšati v smeri kakovosti, odpornosti na bolezni in prilagajanja podnebnim razmeram in spremembam. Rezultat vzdrževalne selekcije in žlahtnenja je kakovostno osnovno seme. Iz njega v nadaljevanju pridelajo komercialno seme, ki je naprodaj.