Plodovke niso najzgodnejše sadike

Preden jo mahnete po nakupih, preglejte domačo zalogo semen. Ker ima tudi seme rok trajanja, preverite pri tistih, ki imajo daljšo letnico, kakšna je kalivost. Semena namočite v vodo. Tista, ki bodo splavala na površje, niso kaliva. Natančnejši preizkus kalivosti zahteva malo več časa. Na navlažen papir enakomerno položimo semena. Krožnik povijemo s plastično prozorno folijo, da preprečimo izsuševanje. Pokrijemo s temnim blagom ali papirjem, da bo seme v temi, razen če preverjamo kalivost semena dišavnic, cvetlic, korenčka in peteršilja, saj to kali na svetlobi. Če po dveh tednih še vedno ostane večina semena nevzkaljenega, se tega ne izplača sejati. Velikokrat se na starem semenu pojavita sluz ali celo plesen. Brez pomisleka ga zavržemo in si priskrbimo sveže.

Sama dajem prednost ekološko pridelanemu semenu ter avtohtonim in domačim sortam. Če za kakšno sorto, ki si jo zelo želite, ni na razpolago ekološko pridelanega semena, kupite pač konvencionalno, za naslednje leto pa si pridelajte lastno. Najenostavneje boste semenili samoprašnice. Pri križancih oziroma hibridih – seme je označeno z F1 – se pridelava lastnega semena ne obnese, ker zaradi pravil dedovanja ne dobimo več enakih rastlin.

Kako si vzgojimo sadike

Sejemo v setvene pladnje ali lončke. Lahko so to jogurtovi lončki ali kakšna druga posoda, ni pomembno, pomembno je le, da jih pred setvijo dobro očistimo in na dnu naredimo luknje. Te so nujne, da bo lahko odvečna voda odtekla. Substrat kupimo tisti, ki je namenjen za sejance. Če si ga sami priprav­ljamo iz komposta in vrtne zemlje, dodamo mivko, da bo mešanica bolj zračna in rahla. Ne gnojimo, saj bi gnojila mladim kalčkom prej škodila kot koristila. V samem semenu je namreč čisto dovolj hranil za vznik in začetno rast. Pred setvijo substrat navlažimo, da bo seme padlo v vlažno posteljico. Ponavadi se sprašujemo, kako globoko morajo biti semena v prsti. Če se držimo pravila, da je globina setve enaka velikosti semena, bo vse v redu. Po setvi previdno zalijemo. Sama to naredim kar s pršilko.

Preden začnemo sejati, semenom namenimo blagodejno rastlinsko kopel, ki bo vzpodbudila klitje, hkrati pa povečala odpornost rastlin na bolezni in škodljivce. Pripravimo jo na več načinov.

Skuhamo čaj iz žajblja ali kamilice, ga ohladimo na 35 °C in v njem namakamo seme vsaj pol ure. Poparek, ki ga pripravimo iz posameznega zelišča ali mešanice navadnega rmana, kamilice, regrata in koprive, pustimo stati 24 ur. V precejeni tekočini namakamo semena 10 minut. Tudi semena, ki jih bomo 10 minut namakali v mleku, bodo bolje klila, rastline pa bodo odpornejše.

Lončke prekrijemo s prej naluknjano prozorno folijo – lahko je tudi plastična vrečka za zamrzovanje živil. Folija pomaga vzdrževati visoko zračno vlago, tudi temperatura se poveča, zato seme hitreje vzklije. Luknjice v foliji omogočajo zračenje in preprečijo, da bi bili pod prekrivalom previsoka temperatura in vlaga. Ko se pokažejo prvi listi, pokrivalo odstranimo. Lončke in posode opremimo z napisom, kaj smo sejali in kdaj. Poskrbimo, da bo seme med kaljenjem ves čas na vlažnem. V prvi fazi do vznika ni toliko pomembna svetloba, ampak toplota. Optimalna temperatura za vznik ni pri vseh zelenjadnicah enaka. Za hitro kaljenje potrebuje seme malo višje temperature, z rastjo rastlin pa morajo biti temperature nižje. Različne rastline imajo različne potrebe po temperaturi.

Kaj sejemo februarja za sadike

Februarja sejemo gomoljno zeleno, peteršilj za koren, kolerabo, čebulo (seme), zgodnje zelje, cvetačo, brokoli, listnati ohrovt, nadzemno kolerabico, blitvo, spomladansko solato, por, paradižnik, papriko, feferone, čili, jajčevce, lubenice, melone, grah.

Por za sadike lahko sejemo v zaprte prostore že januarja in vse do marca. Optimalna temperatura za dober vznik je 15 °C. Vseeno pa seme kali dva do tri tedne. Sejemo po eno v setvene multilončke, da se korenine dobro razvijejo. Tako poznejše presajanje – pikiranje v večje lončke – ne bo potrebno. Marca lahko sadike pora že presadimo v neogrevan rastlinjak, saj mu za dobro rast zadoščajo temperature okoli 10 °C. Vsekakor pa počakamo, da se razvijejo vsaj do debeline svinčnika. Le močna sadika bo namreč prenesla morebitne nižje temperature.

Zelje, brokoli in cvetačo lahko že februarja sejemo v zaščiten prostor. Optimalna temperatura za kalitev je 20 °C. Sejemo v lončke ali setvene posode. Po kalitvi do razvoja enega lista jih gojimo na temperaturi 16 °C, pozneje, ko rastline razvijejo dva do tri liste, jih presadimo vsako v svoj lonček, prostor pa je lahko še za dve stopinji hladnejši. Večje sadike bodo potrebovale samo še 10 °C. Za presajanje na grede so godne, ko razvijejo 4–6 listov, kar pa traja vsaj 40 dni. Mlade rastline zelja prenesejo tudi nekaj stopinj pod ničlo.

Gomoljna zelena raste zelo počasi, zato jo že od januarja do marca sejemo v zaščitenem prostoru. Optimalna temperatura za kalitev je 26 °C. Od kalitve do prvega lista pustimo lončke na temperaturi 17 °C. Nato pikiramo v manjše lončke. Pazimo, da ne sadimo glob­lje, kot je rasla prej. Temperatura je v fazi rasti treh listov lahko še za stopinjo nižja. Za vzgojo sadike, ki bo primerna za presajanje na grede, potrebujemo dva meseca. Na grede presajamo od aprila do junija.

Tudi sadike peteršilja si lahko vzgojimo zdaj, če želimo zgodnejši pridelek. Sejemo do pet semen v lončke premera 5 cm. Do vznika imamo na toplem (25 °C), pozneje temperaturo znižamo. Pikiranje ni potrebno. Sadike prenesemo na hladno svetlo stopnišče ali v neogrevan rastlinjak. Marca presajamo na prosto.

Blitva potrebuje za dobro kalitev 25 °C, za rast rastlin do velikosti treh listov bo najbolj ugodno 14 °C, pozneje pa samo 12 °C. Sejemo v lončke premera 6 cm po tri klobčičasta semena. Poznejše presajanje ni potrebno. Na prosto sadimo marca.

Solata potrebuje za dober vznik okoli 17 °C, po vzniku pa je bolje, če se temperature gibljejo okoli 14 °C. Ko je sadika večja, zadošča že 7 °C. Sejemo v setvene plošče, po eno seme. Na prosto presajamo marca.

Res je, da toploljubne rastline, kot so paradižnik, paprika in jajčevec, potrebujejo od semena do sadike kar 60 do 70 dni, vendar mnogi zanesenjaki vseeno prehitevajo s setvijo in pozneje tudi prezgodaj sadijo na prosto. Papriko in jajčevec sejemo po drugi polovici februarja, paradižnik še dva tedna pozneje.

Seme potrebuje za vznik okoli 26 °C, pri papriki moramo tako temperaturo vzdrževati tudi ponoči. Le tako bo vzklilo v približno desetih dneh. Če temperatura pade na 20 °C, bo kaljenje trajalo tudi do 30 dni. Po vzniku in do prvega lista naj bo temperatura 19 °C. Ko se razvije prvi list, paprike, paradižnike in jajčevce pikiramo. Sadimo lahko vse do prvega lista, saj se tudi po steblu razvijejo korenine, kar pripomore k močnemu koreninskemu sistemu in zato krepkejši rastlini. Pozneje, ko se razvijejo trije listi, je lahko temperatura prostora okoli 17 °C, še večja sadika pa bo zadovoljna s 15 °C.

Na prosto presajamo šele v drugi polovici maja, ko so dnevne temperature okoli 20 °C, nočne pa ne padejo pod 10 °C. Tudi nevarnost zmrzali je po ledenih možeh (15. maja) že mimo. Če presajamo prezgodaj na prosto ali če sadik ne utrjujemo, mrzla prst in ozrač­je povzročita težave pri tvorbi cvetov ali pa ti hitro odpadejo. Toliko o tem, ko hitimo za zgodnejšim pridelkom, zgodi pa se potem ravno nasprotno.

Vidimo, da takoj po vzniku rastline ne potrebujejo več toliko toplote oziroma je celo bolje, da so temperature nižje. Take rastline bodo kakovostnejše in močnejše kot tiste, ki so rasle pri visoki temperaturi. Slednjih se bodo hitreje lotile bolezni in škodljivci.

Kaj lahko februarja sejemo na prosto

V drugi polovici meseca, če zemlja ni pomrz­njena ali premokra, lahko sejemo nekaj vrt­nin tudi na prosto. Ob dnevih za korenino sejemo korenček, peteršilj, redkvico, sadimo čebulo in česen, ob dnevih za plod pa sejemo grah in bob. Vendar je vseeno bolje počakati na marec, ko bosta ozračje in zemlja toplejša. Takrat bodo semena hitreje klila in še nevarnost, da bi zgnila zaradi prevlažne prsti, je dosti manjša. Tudi kakršno koli poseganje v prst, ko je mokra, bo pokvarilo njeno teksturo. Tla bodo postajala vedno bolj neprepusna in zbita. Torej le počasi. Narave se ne splača prehitevati.