Kako vse se lahko zafrknemo? Nevšečnosti v nadaljevanju niso izmišljene, vrtičkarka jih navajam iz prve roke.

Sadike kupujemo, ko je čas za določeno vrtnino

Za nakup ostarelih sadik smo v določeni meri krivi sami, kadar z veliko zamudo iščemo kakšno vrtnino, ko ni več čas zanjo. Julija denimo ni čas za sajenje ljubljanske ledenke, konec avgusta bo pozno za kapusnice ... A nekateri vrtnarji jih takrat še prodajajo, ker jim niso pošle. Stare so lahko tudi sadike sezonskih vrtnin, ker pridelovalci setev ne ponavljajo dovolj pogosto. 

Natančno si oglejte sadike

Ko kupujemo sadike, presodimo njihovo velikost (majhne so mlade, po sajenju na vrtu najhitreje napredujejo), o tem, koliko so stare, pa govorijo tudi stanje korenin, barva listov, ki ne sme rumeneti ali imeti vijoličnega nadiha, pri solatnicah je pomembno število listov in to, ali morda srček »ne pleza po stebelcu navzgor«. Tudi cvetočih sadik ne kupujemo (npr. pri kumarah, jagodah).

Velikost

Ker poleti največkrat iščemo sadike solatnic, kapusnic, kumar, bučk in pora, navajamo njihove idealne velikosti. Sadike kumar naj imajo največ tri liste, enako velja za sadike bučk. Pri solati je idealna višina sadike pet centimetrov (takšne imajo po pet listov), dvakrat višje so veliko prevelike! Za vse kapusnice je idealna višina v času sajenja od osem do deset centimetrov, višje so že pretegnjene. 

Značilnost pretegnjenih sadik (pogosto so se stegovale kvišku zaradi pomanjkanja svetlobe in prostora) je, da se zlahka poležejo, so zelo občutljive na veter in slabotne. Pri poru na prosto presajamo sadike z vsaj tremi dobro razvitimi pravimi listi in čvrstim ter razvejanim koreninskim sistemom, takrat, ko so visoke od 15 do 20 centimetrov.

Na splošno pa za vse velike sadike (tudi za cvetice), če se jih vseeno odločimo kupiti, velja, da so boljše tiste v velikih lončkih, kjer imajo nad zemljo dovolj prostora, korenine v lončku pa niso utesnjene in lačne.

Videz korenin in substrata

Stanje korenin sadike preverimo tako, da koreninsko grudo dvignemo iz zemlje, s čimer za prodajo godni sadiki ne škodimo, prodajalec pa nam mora to omogočiti. Seveda težko spravimo sadiko iz posodice ali odprtine v gojitvenem platoju, če korenine na dnu že silijo iz posode (splet lahko sklepamo na starost sadike). Korenine morajo biti bele, enakomerno morajo prepredati substrat. Če so rumene ali celo rjave in na obodu koreninske grude delajo strnjeno plast, so sadike precej stare, zato se nakupu odpovejmo. Sadika, ki ima svetle in dobro razvite korenine, je kakovostna, tudi če ima manjše liste.

Tudi na vrhu naj korenine ne kukajo iz lončka, pri jagodah se odpovejmo sadikam, pri katerih nad zemljo opazimo odrezane kot žica trde korenine.

In še videz substrata: ognite se sadikam, pri katerih površino substrata prekriva zelena algasta prevleka. Tudi ta je znamenje starikavosti.

Barva listov – brez rumenega ali vijoličnega nadiha!

Listi mlade in primerno prehranjene sadike so zeleni, ne smejo rumeneti, kot lahko pogosto opazimo pri solatnicah. Čeprav vam prodajalec sadik zatrjuje, da je to »naravni pojav«, se nakupu raje ognite.

Zeleni morajo biti tudi listi pri sadikah jesenskih in zimskih radičev, ki so pozneje rdeči ali pisani. Poleti namreč pogosto naletimo na sadike solatnic in kapusnic, katerih listi imajo rožnato ali vijolično »senco«. Te rastline so doživljale stres in so zastarane, po sajenju bodo slabo napredovale, saj se je njihova rast ustavila, ali pa se bodo kmalu potegnile in ušle v cvet. Vijolično obarvanje zelenih listov pomeni, da korenine zaradi šoka slabo absorbirajo fosfor, kar ne pomeni, da tega hranila v tleh primanjkuje, temveč da so rastline doživljale stres (sušo, vročino, neenakomerno izpostavljenost soncu).

Tudi sadike lahko pohitijo v cvet

Pogosto sem videla, da prodajalci sadikam solatnic obirajo zunanje liste - porumenele, uvele, poškodovane, morda to naredijo večkrat zapored… Sadike so na prvi pogled res videti bolj sveže, a natančnejši pogled nam razkrije svetlejši »vrat« tik nad zemljo. Podobno je bilo tudi s sadikami romanske solate »štrucarke«, ki raste bolj pokonci. Ne vem, zakaj nisem sledila prvemu vtisu, da so nekoliko previsoke in bledikaste. Pri sajenju sem ugotovila, da že uhajajo v cvet!

Nove bučke in kumare si vzgojite sami

Bučke in kumare hitro vzklijejo, hitro rastejo, hitro dajo pridelek in sredi poletja pogosto opešajo zaradi pepelaste plesni na listih … Nič lažjega kot na drug konec vrta posaditi nekaj novih. Ker njihove sveže sadike sredi poletja gojijo le redki pridelovalci, si jih vzgojite sami. Potrebujete prostor le za nekaj lončkov in malce sence. Če ga nimate, posejte nekaj semen v primerni razdalji direktno na gredice, malce zasenčite, redno zalivajte in v slabih treh tednih boste že imeli nove rastline.