Postani vrtnar: Preventiva boljša kot kurativa

Vrtnine resda lepo rastejo, vendar se je treba zavedati, da še tako negovan vrt lahko napadejo škodljivci. Vrtnarji si pri tem lahko pomagajo tudi z brezplačno aplikacijo Naredivrt.si, ki ne le da izriše načrt vrta, temveč vsebuje tudi zelo veliko koristnih informacij o rastlinah, boleznih in škodljivcih. Aplikacija je zdaj namreč dopolnjena z novimi informacijami, ki uporabniku pomagajo odkriti, kaj škoduje njegovi rastlini, vrtu ali domu – SOS diagnostik. Tako je zelo preprosto ugotoviti, kaj škoduje rastlini in kako ji lahko pomagamo.

Lepi beli metulji

Ob občudovanju metuljev ne pomislimo, da se lahko gosenice številnih vrst metuljev lotijo naših vrtnin, okrasnih rastlin ali sadnega drevja. Kapusov belin je metulj s temnimi vogali in pegami na prednjem paru kril, ki v razponu merijo približno 60 milimetrov. Metulji lahko ob pomoči vetra preletijo velike razdalje, ustreza pa jim toplo in sončno vreme. Samice odložijo 20 do 40 jajčec v skupino na spodnjo stran listov, s katerimi se bodo po izleganju hranile gosenice. Ena samica lahko odloži od 300 do 600 jajčec. Iz njih se po približno desetih dneh izležejo rumenkasto zelene gosenice s črnimi pegami in redkimi dlačicami. Gosenice zrastejo do dolžine 50 milimetrov. V skupini ostanejo tri do štiri tedne in najprej v listju izgrizejo velike luknje, pri močnejšem napadu pa za njimi ostanejo le še listne žile. Gosenice se na gostitelju tudi zabubijo. Na leto imajo dve ali tri generacije.

Paradižnikov molj

Paradižnikov molj je tujerodna invazivna vrsta iz družine drevesnih moljev. Je zelo nevaren škodljivec paradižnika, pojavlja pa se tudi na krompirju, jajčevcu, okrasnih vrstah in drugih vrstah razhudnikovk ter samoniklih vrstah. Je predvsem škodljivec zavarovanih prostorov, lahko pa napada tudi rastline na prostem.

Odrasli molji so veliki približno pet do sedem milimetrov, krila imajo pokrita s srebrno sivimi luskami, s črnimi pegami na prednjih krilih. Aktivni so ponoči, podnevi pa se skrivajo med listi. Samica odlaga jajčeca na spodnjo stran listov, kamor lahko odloži tudi do 260 jajčec. Mlade gosenice se zavrtajo v plodove paradižnika, liste in stebla ter se vso rastno dobo rastline v njih prehranjujejo in razvijajo. Plodove napadejo takoj po oblikovanju in rovi v njih so lahko vdorna mesta za okužbo s sekundarnimi povzročitelji. Ličinke na listih puščajo nedotaknjeno povrhnjico. Rovi v listih so nepravilnih oblik ali galerije. Izvrtine na steblih upočasnijo rast in povzročajo zakas­njeno tvorbo plodov.

Listne uši so na vrtovih pogost škodljivec in zaradi hitrega razmnoževanja povzročajo veliko škode v nasadih. Poleg sesanja listnih sokov s prebadanjem rastlinskega tkiva pospešujejo tudi okužbo rastlin z drugimi patogeni.

Iz listov in mladih vršičkov sesajo sok, zato se rastlina slabo razvija in ob močnem napadu celo propade. Ker se listna uš hitro nasiti sladkorja, beljakovin pa ne, izloča sladkorno snov ali medeno roso. Ta se nalaga na rastlinah, zato napadu uši pogosto sledi še sajavost. Zaradi medene rose pridejo na rastlino tudi mravlje, ki se z njo hranijo. Da bi uši pridno izločale medeno roso, jih selijo na druge, še zdrave dele rastline.

Požrešni polži

Ni ga vrta brez požrešnih polžev, ki v vlažnih dneh grizljajo naše rastline. Napadene rastline prepoznamo po luknjah v listih, lesketajoči se sluzi in onesnaženju z iztrebki. Obgriznine zmanjšajo listno maso in povzročijo slabšo prehrano rastlin. Polži so največja in najbolj raznolika skupina mehkužcev. Po številu vrst in raznolikosti jih med živalmi prekašajo samo žuželke. Za normalno življenje potrebujejo veliko vlage.

Naše vrtove napadajo kopenski polži iz reda Stylommatophora, po slovensko kopenski pljučarji. Mednje spadajo lazarji, slinarji in veliki polži. Prezimijo v grmovju ali v tleh v različnih stadijih. So dvospolniki in se razmnožujejo z jajčeci, ki jih odlagajo v začetku poletja (400 do 600 jajčec na osebek). Po približno mesecu dni se izležejo mladi polži. Ti spolno dozorijo že po 60 dneh. Ker so slabo zavarovani pred izgubo vode (slinarji in lazarji vsebujejo do 85 odstotkov vode) so v suhem vremenu dejavni ponoči, v deževnem pa tudi podnevi. Najbolj jim ustrezajo temperature od 12 do 22 °C in 20- do 30-odstotna vlaga v tleh. Prehranjujejo se z rastlinami, in sicer lahko samo v 24 urah pojedo tudi za 50 odstotkov svoje teže. Če so vremenske razmere neugodne, se umaknejo globlje v tla ali si poiščejo zavetje pod kamni, trhlim lesom in v živih mejah.