Večina velikih vrtov zraste postopoma, z izkušnjami, kar ne pomeni, da si ni priporočljivo že na začetku izdelati načrta. Če imate malo časa in se radi zanesete na strokovno pomoč, je to dobra odločitev, da bo zasnova zelenjavnega dela vrta skladna s hišo in okolico, vzdrževanje obvladljivo in da se boste izognili nekaterim začetniškim zadregam. V nadaljevanju naštevamo izhodišča, kako po korakih do rodovitnega zelenjavnega vrta, ki vam bo v veselje.
PREBERITE ŠE: 6 NASVETOV ZA NOVOPEČENE VRTIČKARJE (IN TISTE, KI TO ŽELIJO POSTATI)
Če vam bo pri načrtovanju vrta pomagal krajinski arhitekt ali agronom, svetovalec za ekološko vrtnarjenje, boste laže ubrali pravo smer, vseeno pa so odločitve pri marsikateri od točk, naštetih v nadaljevanju, povezane z vašimi pričakovanji. Si želite obdelovati le nekaj manjših gredic za sprostitev po službi ali bi radi prehranili družino? Odgovori na ta in podobna vprašanja so izhodišča za načrtovanje vrta.
In še – tudi če boste imeli pomoč, boste morali prvi korak – čeprav le z odločitvijo v svoji glavi – narediti sami. Dobro je, da se zavestno odločite za ekološki, sonaravni način vrtnarjenja.
Opredelitev zanj namreč ni le stvar načel. Pomagala vam bo, da boste pri posamičnih odločitvah, kot so izbira vrtnarskih tehnik, gnojenja, predvsem pa pri obvladovanju težav, ki nepovabljene pridejo v obliki bolezni in škodljivcev, izbirali takšne, od katerih bosta imela dolgoročno korist tako vaše zdravje kot ravnovesje v vrtu in njegovi okolici. Branje kakšnega priročnika o tem vam bo pomagalo oblikovati realna pričakovanja.
Kakovost zemljišča za zelenjavni vrt je odvisna od njegove lege glede na položaj hiše, osončenost, oddaljenost od ceste, bližino vode za zalivanje, zanj izberemo dovolj globoka tla z vsaj 30 cm debelo plastjo rodovitne zemlje, in to na mestu, kjer ne zastaja voda.
Ob novogradnjah na razpoložljivem terenu pogosto zastaja voda. Pod vrhnjo plastjo tal so v tem primeru morda gradbeni ostanki, kar pomeni, da jih boste morali izkopati in navoziti kupljeno zemljo od drugod. Rešitev je lahko ureditev visokih gred, ki so dobrodošle tudi na kontaminiranih tleh.
Zelenjavnim gredicam namenimo sončno lego, kjer je po možnosti sonce pretežni del dneva, na nagnjenem terenu zanje uredimo terasice z robniki iz kamenja, lesa ali betonskih škarpnikov. Pomembno je, da so čim dlje od prometne ceste (izpuhi, izpiranje težkih kovin in soli), onesnaženje lahko omilite z gosto olistano živo mejo, pregrada iz dreves in grmovnic omili tudi močne vetrove.
Globina tal, ki jo potrebuje večina vrtnin za svojo rast, ni problematična tam, kjer so že bile obdelovalne površine, priporočljivo pa je poznati njihove lastnosti.
Osnovnih lastnosti zemlje (strokovno lastnosti tal) na konkretnem zemljišču ni mogoče izbirati, odvisne so od geološke podlage. Malokje so tla povsem idealna za rast vrtnin, pa tudi izbranih sadnih in okrasnih rastlin, a jih je mogoče v daljšem obdobju (z leti) izboljšati. Tla, na katerih so bile že v preteklosti obdelovalne površine, so v tem pogledu prednost.
V osnovi ločimo peščena (lahka tla), glinena (težka) in ilovnata (združujejo lastnosti prvih dveh tipov). Ločijo se po sposobnosti zadrževanja vode, vsebnosti zraka in nagnjenosti k zbijanju zaradi padavin. Vsem lahko z vnašanjem organske snovi (gnojenjem s hlevskim gnojem, rastlinskim kompostom in zelenim gnojenjem), površinskim rahljanjem in pokrivanjem z rastlinsko zastirko te lastnosti izboljšamo.
Priporočljivo pa je njihov vzorec odnesti na analizo, na podlagi katere vam bodo strokovnjaki svetovali najprimernejše gnojenje.
PREBERITE ŠE: KOLUMNA: PREKOPAVANJE, DA TE KAP
Klasičen način je globoko prekopavanje, rahljanje zemlje in dodajanje organskih gnojil, čedalje bolj pa se uveljavljajo tehnike »hitre priprave gredic« kar na travni ruši, za katere potrebujemo veliko rastlinskih ostankov in dozorelega komposta, ki nujno predstavlja vrhnjo plast.
Pred nanašanjem plasti različnega materiala (kuhinjski odpadki, kompost, hlevski gnoj, sveža trava, zdrobljene vejice, slama, seno, lesni drobir – izmenjujeta se moker in suh material) na travno rušo položimo karton in ga zalijemo. Pripomogel bo, da bo trava zaradi pomanjkanja svetlobe propadla, hkrati pa se bo močno zmanjšal vznik trajnih plevelov (regrat, njivski slak, osat, medvedove tace, nekatere vrste trave). Terena, na katerem je trajnega plevela veliko, pred pripravo gredic še zlasti ni priporočljivo frezati, saj z njim njegove korenine razrežemo in povzročimo, da se razmnoži.
Za oskrbo s sezonsko zelenjavo v povprečju zadostuje 20 kvadratnih metrov na osebo. Seveda lahko začnemo z manjšo površino, vendar gredice zasnujemo v skladu z načrtom razporeditve različnih delov vrta (zelenjavni, sadni, okrasni). Gredice so lahko različnih oblik, vendar naj ne bodo široke veliko več kot 120 cm, da bomo pri obdelovanju z ene strani lahko segli do sredine).
Potke naj ostanejo na stalnem mestu, saj je pod njimi zemlja zelo zbita.
Začnemo z gojenjem tiste zelenjave, ki jo imamo radi. Naredimo si seznam in poskrbimo za razpored posevkov po načelu kolobarja. Kolobar je priporočeno zaporedje vrtnin na isti gredici v zaporednih sezonah, ki je odvisno od potreb posameznih vrst po hranilih (hlevskega gnoja ne dodajamo vsako leto). Vrstenje tudi zmanjšuje pogostost bolezni in škodljivcev. Dobrodošlo je, da je v zelenjavnem delu vrta tudi cvetje, ki privablja čebele.
Če nameravate pridelavo zastaviti ambiciozno, za načrtovanje kolobarja poiščite strokovno pomoč (potreben bo enkraten načrt). Vabimo vas, da osnove kolobarja spoznate v prispevku agronomke Jerneje Jošar na naši spletni strani. Poučite se tudi o tem, katere rastline sadimo v mešane združbe in katerih raje ne (dobri in slabi sosedi).