Bramor

Bramor spada med žuželke, ki jih pogosto najdemo na domačem zelenjavnem vrtu, njivah in tudi na trati. Je sorodnik kobilice in odrasla žuželka dobro leti, kar pomeni, da se hitro razseli po večji površini. Objeda korenine, korene in gomolje številnih rastlin, največ škode pa povzroči spomladi ob vzniku setev. Pogosto koplje rove tik pod površjem tal in se pri tem najraje giblje vzdolž vrst, kjer rastejo gojene rastline, saj so tam tla navadno zrahljana. S kopanjem rovov se »nevid­no« premika po vrtu. Pojav bramorja zato prepoznamo po za palec debelih luknjah na domačem vrtu, še hitreje pa po rastlinah s pregrizenim koreninskim vratom.

Na srečo so nam pri zatiranju v veliko pomoč koristne živali, kot so ptice (vrane, škorci), ježi, krastače, hrošči brzci, krti, rovke. Bramor za prezimitev pogosto poišče kupe in kupčke hlevskega gnoja ali kompost. Zato je zelo pomembno, da kompost ali hlevski gnoj pred uporabo presejemo in sproti uničimo jajčeca, ličinke ali odrasle žuželke. Številni vrtnarji so ga vnesli na vrt ravno s hlevskim gnojem.

PREBERITE ŠE: UČINKOVITA PAST ZA BRAMORJE

Ker je bramor žuželka, pomeni, da se zelo hitro razmnožuje. Rovi v spomladanskem času vodijo od 20 do 50 cm globoko v zemljo in tam najdemo celo leglo mladih ličink. Če takšen rov razkopljemo, jih lahko preprosto mehansko uničimo. Odrasle osebke lovimo v plastične posodice ali lončke, ki jih zakopljemo na vrt tako, da je vrh posodice v višini zemlje. Bramor tako pade v lonček, skupaj s še kakšnimi polži. Če najdemo luknjo, vanjo nalijemo vodo in bo hitro prikukal iz nje.

A doseči vse bramorje na opisane načine je precej težko, zato te metode kombiniramo z uporabo nematod. To so mikroskopsko drobni črvički, ki prebivajo pri nas v zemlji, kar pomeni, da so domorodni. So zajedavci, ki se prehranjujejo z bramorjem (ličinke, odrasli osebek). Z njimi praviloma zatiramo gnezda, ki jih določimo po poteku rovov. Ta je najbolje obilno zaliti z raztopino vode z nematodami. To ponavljamo točkovno po vsej površini, pa tudi bližnji okolici. V sezoni je treba postopek večkrat ponoviti (vsaj dva- do trikrat), kakor se vrstijo cikli razmnoževanja. Cilj je uničenje na novo izleglih ličink, kar vodi v zmanjšanje števila odraslih žuželk. Tako lahko v nekaj sezonah uničimo škodljivca.

!!galerija!!

Strune so ličinke hrošča

Strune so ličinke hroščev pokalic, ki jih je v Sloveniji okoli 150 vrst, a škodo delajo le vrste iz rodu Agriotes. Hroščki imajo kratko življenjsko dobo, saj živijo in se parijo samo eno poletje. Ne delajo škode, prehranjujejo se z medičino in cvetnim prahom. Jajčeca zaležejo v prst, zato je tudi zastiranje tal poleti eden izmed načinov obrambe. Prva generacija ličink se izleže jeseni, takrat še ne povzročajo škode, so pa najbolj občutljive za zatiranje z naravnimi pripravki. Prezimijo v zemlji ali gnoju. Spomladi se intenzivno prehranjujejo in takrat je škoda največja. V začetku maja se levijo in izgubijo svoj trdi oklep, ki jih varuje. Takrat so občutljive in jih naravni pripravki hitro zatrejo. Hroščki imajo kratko življenjsko dobo, strune pa so v zemlji lahko tudi štiri leta.

Strune

Strune so ličinke hrošča pokalice. V tleh prezimijo hroščki, ki prilezejo ven v začetku aprila, nato samice v zemljo kmalu zalegajo jajčeca. Če je mogoče, izberejo lepa zrahljana, humozna tla. Hrana v obliki slastnih vrtnin pa seveda kmalu sledi. A te ličinke, ki so še majhne (prvi stadij razvoja), niso tako škodljive in njihovih lačnih ust skoraj ne zaznamo. V ugodni topli jeseni se proti koncu septembra in oktobra prehranjujejo že večje ličinke (drugi stadij), ki pa jih že opazimo zaradi poškodb na rastlinah. Glede na vremenske razmere ostanejo ličinke hrošča pokalice – strune v zemlji tri do pet let. Kar pomeni veliko izgubo pridelka.

Proti strunam se borimo na več načinov hkrati, podobno kot proti bramorju. Če počakamo, da se zemlja segreje in se škodljivec približa površju, kar je konec aprila in v začetku maja, ga pri rahljanju tal pobiramo ročno. V sezoni nastavljamo vabe. To pomeni, da v zemljo zakopljemo pol krompirja ali jabolka. Označimo s palčko, da vemo, kje je zakopano, nato čez 24 do 48 ur poberemo strune. Zelo učinkovito je tudi sredstvo na osnovi zeolita z rastlinskimi izvlečki. Tega spomladi pri pripravi zemlje vdelamo v tla. To lahko ponovimo tudi med sezono. Morda bo v polni sezoni lažje uporabiti takšno sredstvo v tekoči obliki.

Ne pozabimo tudi na koristne rastline. Na vrt posejemo kapucinke in žametnice, saj strune ne marajo njihovega vonja. Zato jih imamo na vrtu posejane ob robove. In seveda v bližino krompirja in solatnic. Na večji njivi bo učinkovito tudi sejanje bele gorjušice ali rukole. Te rastline bo treba pred cvetenjem pokositi in nato ostanek vdelati v tla. Pazimo, da v tem času ohranjamo vlago v zemlji.

PREBERITE ŠE: Bodite pozorni na to bolezen para­dižnika (in drugi nasveti priznane agronomke za poletni čas)