Odrasle žuželke bramorja naredijo na naših vrtninah največ škode spomladi. Takrat zlasti ob pomanjkanju druge hrane (deževnikov, strun in ličink insektov pod zemljo) spodjedajo korenine na novo posajenih ali po setvi uspešno vzklilih rastlin, pri čemer jih najraje pregriznejo na koreninskem vratu, prehodu med koreninami in nadzemnim delom. 

Kako živijo bramorji

Od junija naprej je škoda, ki jo povzročajo, veliko manjša, takrat se parijo in urejajo podzemna gnezda za odlaganje jajčec, ki se kmalu razvijejo v ličinke, potem pa po sedmih do desetih levitvah dosežejo odraslo obliko. Vmes objedajo drobne koreninice, s čimer ne povzročajo prave škode. Njihov razvojni krog do odraslosti traja dve leti. 

Odrasle žuželke, ki navadno živijo še eno leto, v tleh kopljejo za prst debele rove, tako nekaj centimetrov pod površino kot precej globlje. Predvsem takrat, ko se lotevajo naših vrtnin, lahko njihovo razkopavanje opazimo. Pri tem ti sorodniki kobilic, dolgi do 5 cm, uporabljajo prednji par nog, lopatasto preoblikovan podobno kot krtove prednje šapice. Obod rova utrjujejo s trdo »oklepljeno« glavo, ki je širša kot trup. 

Naš vrt jim seveda ustreza, saj je tu prst neprimerno bolj rahla in zračna kot na nekultivirani površini. Njihova aktivnost na naših gredicah poteka v glavnem ponoči; takrat so na površju. Ker bramorji tudi sicer slabo vidijo, ker so prilagojeni za življenje pod zemljo, poleg tega pa odrasli kljub žlahti s kobilicami skoraj ne skačejo in ne letijo, se zlahka zvrnejo v zakopane pasti in ne morejo ven.

Žlebasta past, do roba vkopana v tla

Podolgovato past žlebaste oblike, ki jo do roba vkopljemo v zemljo, na enem koncu jo zapremo, pod drugi konec pa na gredico vkopljemo posodo z vodo, kot učinkovito priporoča tudi agronomka Miša Pušenjak. Naredimo jo lahko iz globljega kovinskega žleba, ki ga po potrebi še malo stisnemo, da je ožji, iz plastičnega žleba ali iz kakršnegakoli podolgovatega U-profila, ki je dovolj globok, da žuželka ne doseže roba. Pomembno je, da je notranja stran gladka. Ker bramorje pritegne voda, popadajo vanjo. Zjutraj žuželke uničimo ali pokrmimo kokošim. Enako delujejo tudi do roba vkopani plastični lončki ali večje posodice z vodo, a je žlebiček učinkovitejši. Namestimo ga seveda vzdolž vrste vrtnin, v kateri smo naleteli na spodjedene rastline ali na rove bramorjev.

Kot polži in drugi vrtni škodljivci so se tudi bramorji letos pojavili bolj zgodaj kot navadno, prej se odvijata tudi paritev in zaleganje jajčec. Če izberemo druge načine uničevanja, med katerimi sta priporočljiva biotično tretiranje z entomopatogenimi ogorčicami (zanje se uporablja kratica EpkO, ki pa ni komercialno ime izdelka) in uporaba pripravkov iz drevesa neem, ki deluje kot gnojilo, pa tudi kot insekticid, se moramo natanko držati navodil za uporabo. Oba sta dovoljena tudi v ekološkem kmetijstvu.

Biotični ukrep - Pri entomopatogenih ogorčicah je odločilen čas uporabe: konec maja in na začetku junija; ponovno septembra, ker so bramorji takrat zaradi razvojnega kroga najbolj občutljivi. Poleg tega je pomembno, da so tla, ko jih omočimo s pripravkom (gre za žive organizme, ki parazitirajo bramorje, pa tudi strune) že vlažna, konstantno vlago pa moramo vzdrževati še nekaj tednov. Pomemben je tudi način shranjevanja pripravka.

Neem - Tudi pri izvlečku iz drevesa neem, s katerim zalivamo tla (ne rastlin), moramo upoštevati navodila, da bo delovalo na škodljivce in hkrati kot gnojilo ne bo premočno za mlade rastline.

Kaj je še pomembno

• Če imamo v vrtu tako bramorje kot krta, tega ne preganjamo, saj je edini podzemni sovražnik odraslih žuželk in njihovega zaroda (ena samica bramorja v eno gnezdo odloži od 200 do 300 jajčec!).
• Če vrt gnojimo s hlevskim gnojem in kompostom, ju pred uporabo vedno presejemo, da odstranimo bramorje ali ličinke, ki so morda prezimile v njem. Jeseni gnoja ne vkopljemo takoj, temveč ga nekaj časa pustimo na površini, da bodo škodljivce našle kokoši ali ptice.
• Dno oziroma stik visokih gred s tlemi zaščitimo proti talnim škodljivcem (bramorji, voluharji, miši) s kovinsko mrežo z drobnimi okenci. Bramorji namreč radi prezimujejo tako v njih kot v kompostnih ali gnojnih kupih, kjer so temperature zaradi razpadanja organske snovi višje.

Zanimivosti

• Navadni bramor (Gryllotalpa gryllotalpa) je edina vrsta bramorja, ki živi v Sloveniji. Ta vrsta je v Nemčiji zaradi zatiranja v kmetijstvu skoraj izumrla, zato jo zakon o ogroženih vrstah ščiti.
• Navadnega bramorja so v začetku 20. stoletja z okrasnimi rastlinami zanesli tudi v Ameriko. V družini je znanih 60 vrst. Živijo na vseh kontinentih, razen na Antarktiki in v Oceaniji. V Aziji nekatere vrste jedo.