Plevel kot zelena zastirka − Toplota, nekaj padavin in redno namakanje so spodbudile plevel, da se je razrasel. Vendar ni zaželeno, da bi gredice pred odhodom na dopust opleli do golega. Plevel med vrtninami v vročini in ekstremni suši opravlja vlogo zelene zastirke in ohranja pod seboj nekaj vlage. To velja denimo posebej za navadni tolščak − naredite test in videli boste, da bo njegova »pokrivka« med vašo odsotnostjo vrtninam pomagala. Če ga že ne morete pustiti pri miru, med vrtnine položite »mrtvo zastirko«.

Protitočna mreža za senco − Za konstrukcijo, čez katero bi nad glavnim delom zelenjavnega vrta razpeli protitočno mrežo, je pred odhodom na dopust najbrž premalo časa, lahko pa prek lokov zaščitite vrtnine, ki bi vam jih bilo najbolj žal. A protitočna mreža ima še drugo funkcijo, senči rastline, zaradi česar se manj izsušujejo. Tako lahko improvizirate pri rastlinah, ki potrebujejo zelo veliko vode, npr. pri novozelandski špinači, kumarah ali pred kratkim posajenih sadikah.

Mreža proti pticam − Bodo ameriške borovnice in drugo jagodičje ravno med vašo odsotnostjo začele zoreti? Brez mreže proti pticam ne bo šlo. Iz lastnih izkušenj lahko poročam, da si kosi prisvojijo sleherno borovnico, katere plod dobi obarvan nadih. A ker so ptice v vrtu prijateljice, ki rešijo marsikatero težavo s škodljivci, jim kakšen grmiček le pustimo odkrit.

Kapljično namakanje − V vrtu se obnese preprost kapljični namakalni sistem, ki ga tudi laiki sestavijo izredno hitro. Najpreprostejša in cenovno najugodnejša rešitev za vrt so mehke ploščate cevi s kapljači na razdalji 20 cm, kakršne uporabljajo gojitelji jagod pod folijo. Še preprostejšo različico namakalnega sistema lahko naredimo brez razdelilne cevi, le z eno dolgo cevjo, ki jo kot kačo razpeljemo med vrstami. Priključimo jo lahko neposredno na vodovod, če jo želimo priključiti na rezervoar deževnice, pa mora biti ta zaradi zadostnega tlaka vsaj za meter dvignjen od tal. Seveda bo moral v naši odsotnosti tak namakalni sistem nekdo, na katerega se zanesemo, vsaj dvakrat tedensko za nekaj ur odpreti.

Rahljanje prsti − Vrtnine velja pred odhodom na dopust plitvo okopati, zlasti če je prst zbita, da bo laže sprejemala morebitne padavine in da bodo rastline dobile zrak, zaradi česar bodo hitreje napredovale. Čez razrahljano zemljo je v tako vročem poletju, kot smo mu priča, zelo priporočljivo položiti zastirko.

Postrizite solatnice za rezanje − Godne solatnice, ki jih večkrat v sezoni režemo, kot so radič tržaški solatnik, blitva, solata za rezanje, rukola in azijske listnate rastline, pred odhodom na dopust porežemo, tudi če jih ne utegnemo porabiti. Tako se bodo pomladile, ne bodu ušle v cvet, manj bodo trpele sušo, saj skozi liste izgubljajo največ vode. Gredico lahko prekrijemo z najtanjšo vrtno kopreno, da se bo pod njo ohranilo nekaj vlage.