Rez sadnega drevja v živo

Običajno delo v sadovnjaku na Brdu se vrti predvsem okrog preizkušanja novih sadnih vrst, ki naj bi pokazalo, katere so za slovensko klimo in terene najboljše, ta dan pa je bilo prilagojeno željam in vprašanjem ljubiteljskih sadjarjev. Prišlo jih je več kot dvesto, od čistih začetnikov, takšnih, ki bi jim po vprašanjih prisodili nekaj kilometrine, do starih mačkov. Dirigentski palici ali, z drugimi besedami, sadjarske škarje in brezžični mikrofon, da je vsakdo lahko slišal razlago, sta imela v rokah Roman Mavec in dr. Darinka Koron, ki sta si tako kot vsako leto razdelila prikaz. Prvi za sadno drevje, trto in kivi, njegova kolegica pa za vse vrste jagodičja. Prikaz v nasadih jagodičja se je pomaknil krepko v čas, ko bi se prileglo kosilo, opaznejšega osipa obiskovalcev pa kljub temu ni bilo opaziti. Najdlje so zdržali tisti, ki so kot gostje na posestvu rodbine Kersnikov spremljali, kako se pomladi stara, a še vitalna visokodebelna jablana. Območje, na katerem je zadnja desetletja sadovnjak Kmetijskega inštituta, je bil pred drugo svetovno vojno last naslednikov Janka Kersnika, čeprav jim ga država po denacionalizaciji ni vrnila v naravi, pa sta si soseda v dobrih odnosih.

Od začetnikov do starih mačkov

Nekaj sobotnih obiskovalcev smo vprašali, kaj jih je pripeljalo na prikaz rezi in ali s takšne demonstracije odnesejo več kot iz literature ali interneta. Za tiste, ki mislite, da se tovrstnih 'vrtičkarskih' delavnic udeležujejo predvsem generacije, ki s spletom niso ravno odraščale, naj povemo, da so na Brdu morda res prevladovali udeleženci srednjih let in upokojenci, da pa je mladih vsako leto več, da si delajo zapiske, bližnje fotografije in podobno. Kaže, da je zlasti zagonetno obrezovanje večjih dreves – teorija in prikaz sta razumljiva, ko pa doma stopiš pred zaraščeno drevo, se te poloti neodločnost. Gospod Aleksander iz Ljubljane, ki ga je po upokojitvi potegnilo v sadjarski hobi, je prav zato čim več filmal s tabličnim računalnikom, da si bo lahko pozneje osvežil spomin. S podobnim namenom se je Tomaž z Vira pri Domžalah odločil, da bo letos spremljal le prikaz za jablane in hruške, saj je lani kot začetnik preprosto dobil preveč informacij. Letos namerava že v soboto popoldne pod nadzorom sadjarsko izkušenega prijatelja, ki je bil prav tako med poslušalci, na svojih mladih drevesih preizkusiti naučeno. Presodili smo, da je bila večina mladih in dobršen del svežih upokojencev sadjarskih začetnikov, ki jih žene veselje do novega hobija – sadje, ki je sad tvojega truda, ni kar tako, so si edini.

Pospremljeno s hecem si laže zapomniš

Precej nekaj starih 'znancev in znank' Brda mi je zaupalo, da s prikazov kljub dolgoletni praksi odnesejo nove informacije. Gospod Peter, ki redno hodi tudi na prikaze, ki jih organizira Sadjarsko društvo Ljubljana, namreč doslej ni vedel, da se pri kakiju za rodnost puščajo tudi drobni poganjki. Z Brda je odšel s kakijevimi poganki, ki jih bo doma cepil na podlago. Na srečo je zmrzal zdržala, medtem ko mu je gornji del pomrznil. Gospa Saša iz Kamnika, ki je pred nekaj leti oskrbo jagodičja prevzela od tašče, pa je rekla, da jo zelo zanimajo novi pristopi pri vzgoji. Da se način ali tehnologije gojenja, kot pravijo profesionalci, najhitreje spreminjajo prav pri jagodičju, je potrdila dr. Koronova. Po njenih besedah so nekdaj denimo vrtičkarjem na območju z nevtralno zemljo (npr. v osrednji Sloveniji) svetovali, naj ameriške borovnice posadijo v jamo s kislo prstjo in jo od okolice ločijo s folijo, zdaj pa je aktualno priporočilo, naj ga posadijo v substrat iz tretjin vrtne zemlje, šote in žaganja iz lesa iglavcev, potem pa njegovo kislost vzdržujejo tako, da kot zastirko vsako leto dodajo še po vedro žaganja na eno rastlino.

Darinka Koron in Roman Mavec, ki jima je posredovanje znanja ljubiteljskim pridelovalcem v veselje in sta prepričana, da je to eno izmed pomembnih poslanstev Kmetijskega inštituta, pravita, da je namen dosežen, tudi če obiskovalci vsako leto "posvojijo" le nekaj priporočil. Potrudita se, da udeležencem odgovorita na čim več konkretnih zadreg. V klepetu ju je veliko udeležencev pohvalilo – razlaga, ki jo na pravem mestu pospremi hec, se menda še posebej prime, pravijo.