Čas za setev nizkega fižola

V povprečno toplih pomladih lahko nizki fižol sejemo neposredno na gredice od srede aprila naprej. Ker pa gre za hitro rastočo vrtnino, ki da kmalu pridelek, ga lahko sejemo večkrat. Agronomka Miša Pušenjak, specialistka za vrtnine in med ljudmi priljubljena vrtna svetovalka, navaja, da lahko tistega za pobiranje strokov sejemo celo do konca avgusta, nizkega za pridelavo zrnja pa do začetka avgusta.

Nasploh je priporočljivo, da setev opravimo večkrat v sezoni, da podaljšamo sezono svežega pridelka.

Čas za setev visokega fižola

V primerjavi z nizkimi sortami je visoki fižol občutljivejši na nizke temperature tal, zato ga v povprečno toplih letih začnemo sejati na gredice po prvem maju. Sejemo ga lahko vse do srede junija.

Gnojenje

Metuljnice, botanična družina, v katero sodi fižol, si s pomočjo bakterij, ki živijo na njihovih koreninah, same obogatijo tla s hranilom dušikom iz zraka, zato fižola ne gnojimo. Za nizki fižol velja, da ne prenese niti dognojevanja tal v isti sezoni z domačim kompostom, medtem ko ga visokim sortam in turškemu fižolu lahko nekaj dodamo, a ne več kot 2 l na kvadratni meter. Oskrbo rastlin s hranili spodbudimo z rednim okopavanjem tal.

Razdalje setve

Nizki fižol sejemo v vrstice, ki so med seboj oddaljene najmanj pol metra, v vrsti naj bo med zrni od 3 do 4 cm presledka. Nasad visokega fižola je bolj zračen in zdrav, če je posajen ob žičnici. Navpične vrvice so nanjo privezane od 15 do 20 cm narazen, ob vsako posejemo po dve zrni. Če mu za oporo namenimo lesene prekle, zadostuje okoli ene od 6 do 10 zrn, odvisno od bujnosti sorte.

Pozna setev, manj težav z objedenimi vzklilimi rastlinicami

Posledica setve fižola v premrzlo zemljo so objedeni, preluknjani klični listi pri mladih rastlinicah. Ker zaradi nizkih temperatur vznik traja dolgi, jih obžirajo ličinke fižolove muhe. S hitrejšim vznikom v toplih dneh se tej težavi v veliki meri izognemo. Fižol kali približno osem do deset dni.