Setev pšenice v začetku decembra je nekaj tisočletij stara šega, ki napoveduje obilno žetev v prihodnjem letu. Da ne bi ostali samo pri pšenici, si stanovanje lahko ozelenimo še s setvijo nekaterih drugih rastlin. Uporabimo lahko kar seme, ki ga imamo ves čas v kuhinji ali pa bi ga po uporabi zelenjave in sadja zavrgli.
V Sloveniji zelene pšenične bilke v lončkih imenujemo na Gorenjskem božično žito, v Beli krajini večno življenje, na Štajerskem kaljeno žito, na Dolenjskem pa pšeničko. Po tradiciji so setveni dnevi božičnega žita trije, prvi prihaja že ta petek, 4. decembra, na god sv. Barbare, kasneje še na Marijin praznik (8. decembra) in na god sv. Lucije (13. decembra).
Namesto pšenice lahko sejemo piro ali ječmen, za malo drugačno zelenje pa sama dodam nekaj semen sončnic, seme žametnic, redkvice ali kreše.
Da bo ozelenitev trajala čim dlje, poganjke, ko dosežejo višino 15 centimetrov prikrajšamo na 10 centimetrov. To najlaže storimo z ostrimi škarjami. Porezanih bilk ne zavrzimo, temveč jih uporabimo kot dodatek v solati, v smutijih, na obloženih kruhkih, sesekljane v že postreženi juhi, enolončnici.
Ko prva setev ozeleni, posejemo novo. Če redno sejemo v intervalih, bomo imeli vso zimo pomlad v dnevni sobi.
Zimski čas je čas za kulinarične dobrote iz zimskih buč. Muškatne, hokaido, maslenke, se dobro skladiščijo v hladni kleti, njihova uporabnost pa nima meja. Da pa seme, ki ga nosijo v sebi, ne bi šlo v nič, ga posejte v lončke. Po zgoraj opisanem postopku, zelo na tesno, drugo zraven drugega, da bo setev res gosta in privlačna. Pred semenke čez noč namočite. Ne puščajte jih predolgo rasti, saj so sočni poganjki užitni in nadvse bogati z vitamini in minerali.
Sončnična semena so v marsikaterem gospodinjstvu stalnica. Kvalitetno seme iz ekološke pridelave ni zdrobljeno in dobro kali. Zato si zasejte kakšen lonček tudi s temi rastlinami. Zelo hitro klijejo in rastejo in kaj kmalu boste imeli na mizi lep aranžma. Tudi te poganjke pojejte.
Pozimi ne gre brez citrusov. Pomarančni sok za vitamine, limona z medom v raznih napitkih, grenivke za tiste, ki imajo raje grenko, mandarine za sladkosnede. Semena, ki so skrita v sočnem mesu, ponavadi zavržemo. Iz njih pa lahko ustvarimo prav lepo zeleno dekoracijo, le malo bolj potrpežljivi moramo biti, saj seme zelo dolgo klije. Seme speremo pod tekočo vodo in ga nekaj dni sušimo na zraku. Nato ga namočimo v toplo vodo, in ko se zunanji ovoj zmehča, tega odstranimo. Od tod samo sledimo napotkom setve, opisanim zgoraj.
Zagotovo ste že slišali za gojenje kalčkov in poganjkov – novodobni izraz za slednje je mikrozelenjava, iz različnih semen.
In zakaj ne bi posodic, v katerih gojimo denimo krešo ali mikro brokoli, ki ju bomo, ko dovolj zrasteta, porezali in pojedli, postavili v lep dekorativni lonček na mizo ali polico. Sejete lahko še grah, fižol, čičerko, lečo, ki jih zagotovo imate v kuhinji. Zelenjava je lepa! Od vsega začetka, takoj ko pokuka kalček na prosto, pa vse dokler rastlina ne zaključi svojega poslanstva!