Vrtičkarji se mnogokrat srečujemo tudi z nezaželenimi gosti v tleh. Ti uničujejo korenine, kar pripelje do propada rastlin. Največ težav povzročajo ogrci majskega hrošča in strune – ličinke hrošča pokalice. 

Strune – ličinke hrošča pokalice

Pokalica je majhen, 7 do 10 mm velik rjavo-črn hrošč, katerega ličinke v tleh povzročajo sive lase vrtičkarjem in kmetom. Krompirjevi gomolji, korenine solate, tudi fižola, paradižnika in zelja jim gredo zelo v slast. Škoda je lahko neizmerna, če je populacija velika. Gomolji krompirja so prevrtani in zato neuporabni, korenine drugih rastlin prav tako poškodovane. Nadzemni deli rastlin so videti ovenelo.

Pomenljivo ime pokalica je hrošček dobil zato, ker oddaja za tako majhno živalco dokaj glasen pok vsakič, ko se zaradi kakršnega koli vzroka znajde na hrbtu in se mora obrniti. Sunkovito se vrže v zrak, izvleče trn, ki ga ima na trebušni strani predprsja, in ko ga sproži v vdolbino v sredoprsju, glasno poči.

Spomladi samice odlagajo jajčeca v tla, ki so dobro preraščena. To so pašniki, travniki, žitna polja, deteljišča, močno zapleveljena zemljišča. Drobna jajčeca, velika od 0,4 do 0,8 mm, so težko opazna, saj so najpogosteje oblepljena s prstjo. Iz njih se razvijejo ličinke, katerih telo je hitizirano, slamnato rumene do rdečkasto rjave barve, dolgo in tanko, podobno kosu žičke. Če dobro po­gledamo, razločimo majhno glavo in tri pare nog na oprsju. Razvoj pokalic traja tri do pet let. Prezimijo ponavadi ličinke v različnih razvojnih fazah.

PREBERITE ŠE: Kolumna Jerneje Jošar: Z naravnimi pripravki nad bolezni in škodljivce

Pomagamo si lahko na več načinov:

• Napadi strun so pogostejši v na novo narejenih gredah, ki so nastale na travnikih, zato se tukaj vsaj prvo leto izognimo sajenju krompirja, fižola in zelja.
• Če za zeleno gnojenje uporabljate travno-deteljne mešanice, za njimi ne sadite krompirja. Namesto travno-deteljne mešanice, žit in lucerne sejte za zeleno gnojenje raje križnice in ajdo. Tudi sicer ajda zmanjšuje število strun v tleh. Lan in proso pa ji stojita ob boku.
• Suša pospešuje napade strun, saj te poskušajo izgubljeno vlago nadomestiti z izsesavanjem gomoljev in korenov, zato poskrbimo za zastirko in v daljšem obdobju suše dobro zalijmo. Z zastirko bomo hroščem tudi onemogočili zaleganje jajčec v tla.
• Ličinkam nastavimo vabe. Koščke zelenjave in sadja zakopljemo 10 cm globoko v tla. Ličinke se kmalu zavrtajo vanje, mi pa jih vsak drugi dan izkopljemo in uničimo. V tla lahko zakopljemo tudi vabe z nakaljenim žitom, ki ga nasujemo v lončke, njihovo dno pa na gosto preluknjamo.
• Plini, ki jih izločajo rastline iz družine križnic, delujejo na strune pogubno. V začetku aprila ali sredini avgusta posejemo seme bele gorjušice. Tik preden rastline zacvetijo, posevek pokosimo in razrežemo. Zeleno maso nato plitko vkopljemo v tla in obilno zalijemo. Gredice lahko pokrijemo s folijo in pustimo tako dva do tri tedne. Na zelenjavni vrt posejemo čim več kapucink. Zeleno maso podkopljemo, saj jih vonj kapucink odganja.
• Naravni sovražniki strun so krastača, krt, brzci in ptice, zato poskrbimo za rastlinsko pestrost na vrtu, ki bo dajala dom našim pomočnikom.

!!galerija!!

Ogrci – ličinke majskega hrošča

Lep, dokaj velik hrošč z rdečkasto rjavimi krilci in črno glavo je glavni krivec za malo manj privlačno nadlego v tleh – ogrce. Hrošča ponavadi srečamo na večernih sprehodih, tik preden zaide sonce. Sam po sebi sicer ne povzroča škode na naših vrtovih, saj se spomladi, ko po prezimitvi zleze iz tal, hrani z listjem gozdnih dreves. Le včasih, ko jih je preveč, zaznamo škodo tudi na listju sadnega drevja. Njegove ličinke, debeli belkasti ogrci, ki jih najdemo v tleh, so tisti, ki povzročajo škodo na zelenjavnih gredicah, trati, najdemo pa jih tudi v cvetličnih koritih in lončkih.

Razvojni krog majskega hrošča traja več let. Prvo leto spomladi samica leže jajčeca. Legel je več, v vsakem pa je lahko tudi do osemdeset jajčec. Iz jajčec se približno po petih tednih izležejo ličinke. Te niso ne vem kako lačne, zato je tudi škoda skorajda neopazna. Septembra se ogrci levijo in v tej razvojni fazi preživijo zimo v tleh.

Ne uničujte ogrcev zlate minice!
Ti so popolnoma neškodljivi oziroma celo koristni, saj sodelujejo v procesu nastajanja humusa. Žal so zelo podobni škodljivim ogrcem majskega hrošča. Ogrc zlate minice je po vsej dolžini enako zadebeljen, težko se loči, kje je glava in kje zadek. Pri majskem in junijskem hrošču je telo vitkejše, dobro so vidni temnejša glava in trije pari nog. Ko jih izkopljemo ali kakor koli zmotimo, se ogrci zlate minice zvijejo v klobčič in mirujejo, ogrci majskega in junijskega hrošča pa se hitro zravnajo in se začnejo premikati.

PREBERITE ŠE: Trije  nasveti za boj proti vrtnim škodljivcem

Samice spomladi odlagajo jajčeca na sončnih zapleveljenih travnikih in v razpoke izsušenih tal.

Drugo leto aprila so po dolgi zimi ogrci močno sestradani. Škoda, ki jo povzročajo na koreninah rastlin, je velika. Da bi prišli do hrane, se premikajo vodoravno po tleh tudi do dva metra na dan. V tem obdobju zelo hitro rastejo in se v juniju drugič levijo. Škoda, ki jo povzročajo v tej razvojni fazi, je še večja. Ogrci tretjega stadija se požrešno hranijo vse do jeseni. Pred zimo se umaknejo globlje v zemljo, kjer počakajo na pomlad.

Tretje leto aprila, po prezimitvi, se objedanje nadaljuje. Tokrat so ogrci manj požrešni, zato je škoda občutno manjša. Konec junija, v začetku julija se zabubijo, po dveh mesecih se iz bub izvalijo hrošči. Ti ostanejo v zemlji in v njej prezimijo. Spomladi, maja, hrošči zapustijo zemljo in se začnejo hraniti z listjem. Njihov razvojni krog je sklenjen. Kot vidimo, so ogrci v tleh več let zaporedoma. Pri zmanjšanju zalege pomaga redno pobiranje ob rahljanju in okopavanju. Ker samice odlagajo jajčeca v gosto zapleveljene površine ali razpoke izsušenih tal, pokrijemo tla na gredicah z eno od organskih zastirk. Tako bomo preprečili rast plevela in hkrati ohranjali tla vlažna, da ne bodo nastajale razpoke.

Travna ruša, ki smo jo zanemarili, je velikokrat polna debelih ogrcev. Zato trato redno kosimo, dognojujemo, odstranjujemo širokolistni plevel, dvakrat na leto, spomladi in jeseni, pa poskrbimo za dobro zračnost – trato globoko prezračimo in dodamo mivko.

Če bomo ustvarili vrt s pestrimi zasaditvami, bo zanimiv za mnoge živali, katerih hrana so ogrci. Jež je že eden izmed teh živalic, ki jim gredo debeli ogrci zelo v slast. Tudi kače bodo zmanjšale njihovo populacijo in tisti, ki se jezite nad krtom, ker sem in tja pokvari idealen videz trate s svojimi krtinami, vedite, da je ravno on vaš najboljši pomočnik v boju z ogrci majskega hrošča.