Drug vidik je prizadevanje podjetja, da bi v Sloveniji v zgodbi o pomenu in prednostih avtohtonih in udomačenih sort, ki so bile pridelane v Sloveniji, delovalo povezovalno med državnimi inštitucijami, pristojnimi za kmetijstvo, strokovnjaki s Kmetijskega inštituta Slovenije, največjega in najstarejšega slovenskega semenarskega podjetja Semenarna Ljubljana in pridelovalci, ki so bili tudi sogovorniki na včerajšnji okrogli mizi o možnostih in ukrepih za ohranitev slovenskih avtohtonih sort..
Sparove trgovine bodo letos prodale približno 350 ton zelenjave avtohtonih in udomačenih sort sort, pridelane po integriranih načelih na sedmih slovenskim kmetijah. Za vso pridelano zelenjavo dogovorjenega nabora sort jim podjetje jamči 100-odstoten odkup.
Najprej bodo na trgovskih policah solate: leda, ljubljanska ledenka, trnovske ledenke in bistre, pozneje pa še kifelčar kresnik, pozna sorta krompirja za ozimnico bistra, zelje emona in ljubljansko, ljubljansko rumeno korenje, paradižnik val, stročji fižol klemen in ptujski maslenec, paprika botinska rumena in sivrija, čebule ptujska rdeča in tera, belokranjka, rumena maslena koleraba in kranjska okrogla repa.
Pridelovalci pa bodo kmetija Gustava Podleska, kmetija Burger, kmetijska zadruga Dobrunje s partnerji, skupina Posavje s partnerji, Kmetija Jarkovič, kmetijska zadruga Ptuj in Darsad.
In zakaj prav avtohtone ter udomačene sorte? Zato, ker smo Slovenci okusa teh vrtnin z domačih vrtov vajeni in jih cenimo kljub manjši donosnosti. Avtohtone sorte so tiste stare sorte, ki so jih kmetje vzdrževali na našem ozemlju, niso bile načrtno žlahtnjene ter se pridelujejo, vzdržujejo in razmnožujejo v Sloveniji, udomačene ali tradicionalne sorte pa so sicer tujega porekla, vendar se jih že več desetletij prideluje v Sloveniji in so prilagojene na naše pridelovalne razmere. Danes so avtohtone sorte del naše dediščine in so pomembne predvsem za ohranjanje biotske raznovrstnosti.