Strokovnjaki svetujejo previdnost pri uživanju gob

Število zastrupitev z gobami se iz leta v leto spreminja, saj je to odvisno od gobarske sezone, pa tudi od tega, ali se zastrupi posameznik ali večje število ljudi naenkrat. Največ zastrupitev z gobami je septembra in oktobra, do zastrupitev pa lahko pride tudi izven gobarske sezone, če ljudje jedo strupene vložene ali zmrznjene gobe.

V 24-urni toksikološki službi Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo (Center za zastrupitve) interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so v letošnjem septembru doslej prejeli osem klicev zdravnikov o 14 bolnikih zaradi prebavnih težav po zaužitju gob, na oddelku pa so zaradi zastrupitve z gobami zdravili štiri bolnike.

Nevarna je bila predvsem zamenjava štorovk s smrtno nevarnimi kučmicami, ki vsebujejo amanitin in povzročijo odpoved jeter, so sporočili iz UKC Ljubljana.

Lani so na UKC Ljubljana v septembru prejeli 30 telefonskih klicev in pri tem obravnavali 50 bolnikov zaradi zastrupitev ali suma na zastrupitev z gobami. Leta 2012 pa so prejeli celo prek 100 klicev in sprejeli 33 bolnikov zaradi zastrupitve ali suma na zastrupitev z gobami.

Ob tem v UKC pojasnjujejo, da se določeno število bolnikov lahko obravnava samo ambulantno. Prebavne težave, kot so slabost, bruhanje in driska, so največkrat posledica zaužitih užitnih gob, ki pa niso bile ustrezno pripravljene. Vzroki za omenjene težave so lahko tudi zaužitje prevelikih količin gob v večernih urah, neustrezno shranjevanje gob, uživanje starih, surovih ali razpadlih gob ter neupoštevanje diete pri ljudeh z obolenji žolčnika, želodca, trebušne slinavke in podobno.

Znaki zastrupitve z gobami pa so odvisni od vrste gob in njihovih strupov. Največ strupenih gob povzroči prebavne težave, kot so slabost, bruhanje, krči v trebuhu in driska, kar je podobno kot pri uživanju neustrezno pripravljenih užitnih gob ali pri nekaterih drugih boleznih. Hkrati pa so posledice uživanja strupenih gob lahko okvare jeter in drugih organov, nekatere vplivajo na osrednje živčevje in povzročijo zmedenost, halucinacije in motnjo zavesti, uživanje strupenih gob se lahko konča tudi s smrtjo.

Kot navajajo na UKC, v Sloveniji vsako leto še vedno beležimo en ali več smrtnih primerov zaradi zaužitja strupenih gob ali zaradi zapletov oziroma poslabšanja predhodnih bolezni po zaužitju sicer užitnih gob.

Zdravniki opozarjajo, da se moramo v primeru kakršnih koli težav po zaužitju gob takoj posvetovati z osebnim ali dežurnim zdravnikom. V diagnostičnem postopku pa je med drugim pomemben podatek o času, ki je pretekel od zaužitja gob do prvih znakov zastrupitve. Kot opozarja stroka, moramo biti pozorni zlasti na zastrupitve z gobami, kjer so znaki zastrupitve nastopili po šestih do 24 urah. V teh primerih moramo pomisliti na možnost zastrupitve s smrtno nevarno zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami.

Najbolj strupene oziroma smrtno nevarne so gobe iz skupin mušnic, dežničkov, kučmic in luskinčkov, ki vsebujejo amatoksine.

Zdravniki tako v času aktualne gobarske sezone ponovno izpostavljajo "zlata pravila" pri nabiranju in uživanju gob. Ljudem svetujejo, naj nabirajo in jedo le gobe, ki jih dobro poznajo. Gob naj ne uživajo majhni otroci, starejši in bolniki z dietami. Gobe so težko prebavljiva hrana, zato naj se uživajo kot začimba oziroma priloga h glavni jedi, in ne kot glavna jed, prav tako niso priporočljive zvečer pred spanjem.