Na ZPS Mini testu so pod drobnogled postavili 11 vzorcev predpakiranih, očiščenih solatnic: štirje vzorci mešane solate, dva vzorca rukole ter po en vzorec motovilca, solate ledenke, kodrolistne endivje, berivke in solate romana iz sedmih trgovin. »Če je bilo le mogoče, smo izbrali vzorce z daljšim rokom uporabnosti. Preverili smo senzorične lastnosti vzorcev, označbe in morebitno prisotnost bakterij ter seveda popisali cene,« je predstavila poudarke testiranja dr. Tanja Pajk Žontar iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: »Pri vzorcih smo preverili morebitno prisotnost bakterij Escherichia coli in Listeria monocytogenes. Noben vzorec ni presegel kriterija za prisotnost enih ali drugih bakterij, zato lahko govorimo o dobrih in spodbudnih rezultatih s tega vidika.«
Marsikje informacije le v tujem jeziku
Na ZPS so bili pri pregledu pozorni na informacije v slovenskem jeziku, a preverili so tudi, kaj je proizvajalec zapisal v tujem jeziku in ugotovili, da se pri prevajanju kar nekaj informacij »izgubi«, kot da za slovenskega potrošnika ne bi bile zanimive oziroma pomembne. »Ena od takšnih informacij je hranilna vrednost, saj je bila pri šestih od 11 vzorcev izpisana le v tujem jeziku. Izgubijo se tudi informacije o priporočeni temperaturi shranjevanja v hladilniku ali pa so v slovenščini celo drugačne kot v originalnem jeziku, tudi dejstvo, da je vrečka biorazgradljiva, je informacija, ki bi zagotovo zanimala naše kupce,« je izpostavila problem pomanjkljivega označevanja in informiranja dr. Tanja Pajk Žontar.
Embalaža in temperatura skladiščenja zelo vplivata na senzorične lastnosti
Skupina senzoričnih preizkuševalcev je pri vzorcih še isti dan, ko so bili kupljeni, preverila barvo, videz, vonj in zaznavo v ustih. Z oceno »zelo dobro« so se izkazali trije vzorci, trije so prejeli oceno »dobro«, štirje »povprečno«, eden pa jo je pri ocenjevanju odnesel z minusom. »Glavni razlogi za zmanjšanje senzorične ocene so bili predvsem porjavelost na rezih, uveli in porjaveli listi, neznačilen vonj (po zatohlem, po acetaldehidu) in slaba očiščenost zelenjave (prisotnost koreninic),« je poudarila dr. Tanja Pajk Žontar in dodala: »Razlog je verjetno tudi v neprimerno izbrani embalaži, če je le ta nepropustna se delež kisika v njej s časom zmanjša, delež CO2 pa se poveča, posledica pa je, da se tvorita etanol in acetaldehid, slednji ima neprijeten vonj, povzroča pa tudi odmiranje rastlinskega
tkiva.«
Solata kot iz butika - 3,6 pa do 18,4 evrov za kilogram
Po ugotovitvah ZPS je za nakup predpakiranih, očiščenih solatnic pogosto potrebno seči globoko v žep. »Za vzorce smo odšteli od 3,6 pa do 18,4 evrov za kilogram, torej v povprečju več kot 10 evrov za kilogram, medtem ko bi za kilogram podobnih neočiščenih solatnic odšteli v povprečju 3,9 evre, torej bistveno manj,« izpostavlja dr. Pajk Žontarjeva.
ZPS svetuje