Težave pri vzgoji domačih sadik

Najboljše seme bo domače ali od prijatel­jev vrtnarjev. Če želimo točno določeno sorto ali hibrid, ga kupimo pri preverjenem proizvajalcu. Preizkusimo ga s testom kalivosti. Vzamemo 10 do 20 semen in jih položimo na krožnik med dve plasti papirnatih brisač. Brisače navlažimo in krožnik postavimo v temen prostor ali posodo s semenom prekrijemo, da bo v temi. Zelišča, cvetlice, korenje in peteršilj klijejo na svetlobi, zato teh semen ne prekrijemo. Postavimo jih v topel prostor. Če po tednu dni ni vzkalila vsaj polovica semen, je seme neuporabno. Črna ali siva prevleka pomeni okužbo, zato moramo takšno seme zavreči.

PREBERITE ŠE: VRTNARSKI NASVETI: VZGOJA SADIK - IZZIV PRED ZAČETKOM VRTNARSKE SEZONE

Razkuževanje semena

Pred setvijo je dobro, da uničimo mikroorganizme na površju semena oz. da ga »razkužimo«. V ta namen lahko uporabimo poparke iz zeliščnih čajev, kot so žajbelj, rman, njivska preslica. Pazimo, da je to resnično blag čaj, seme pa namočimo le za nekaj minut. Odličen učinek imajo tudi pripravki iz morskih alg. Tudi vanje namočimo seme za pol ure. To naredimo tik pred setvijo.

Kakovosten substrat

Prve težave rešimo s kakovostnim semenom. Druge pa se večinoma pojavijo pri uporabi slabega substrata (zemlje). Da zagotovimo pravilno ukoreninjenost in razvoj sadike, potrebujemo substrat iz kakovostne šote. Ta mora biti fine strukture, da zagotovimo pravo mero vlage in zračnosti, da se drobna koreničica mlade rastline dobro učvrsti in začne rasti. Najboljši substrati vsebujejo tudi vsa potrebna makro- in mikrohranila za začetno rast in razvoj sadik. Vedno pa odsvetujem uporabo zemlje, ki jo skopljemo kar z vrta ali celo komposta. Vsebuje namreč lahko različne mikroorganizme ali glive, ki hitro okužijo naše sadike, kar vodi v njihov propad. Pri setvi doma se potrudimo in posejemo vsako seme na svoje mesto ali pri večjih rastlinah (plodovke, kapusnice) v svoj lonček. Tudi pri vzgoji solatnic v setvenici seme enakomerno razporedimo.

Koristni mikroorganizmi

Lahko pa izberemo prave, koristne mikroorganizme in jih dodamo našim sadikam. To so simbiotske bakterije Bacillus amyloliquefaciens, ki se z našo pomočjo naselijo na koreninski sistem mladih rastlin. Njihova vloga je spodbujanje rasti korenin, kar pripomore k močni sadiki. Še večji učinek bo, če koristne bakterije kombiniramo z morskimi algami. Te so hrana tako za rastlino kot bakterije. Koreninski sistem se tako vidno poveča. To kombinacijo uporabimo kar kmalu po setvi, ko vidimo, da je rastlinica odgnala klične liste. Nato pa nadaljujemo z algami na 7 do 14 dni.

Temperatura

Za vznik in začetno rast semena sta nujni zadostna vlaga in toplota. Največ toplote potrebujejo plodovke (paradižnik, jajčevec, paprike). Vrtnarji zato setvenice in lončke pogosto postavijo kar na radiator. A tam je prevroče, zato raje pod njih položimo kos stiropora kot izolator. Ko rastlina skali, pa je pomembno vzdrževati enakomerno temperaturo čez dan in ponoči. Dnevna in nočna temperatura naj se ne razlikujeta za več kot 5 do 10 stopinj Celzija. Manjša ko je razlika, bolje bo za rastline in njihov razvoj. Najbolj so glede toplote zahtevne plodovke, ki po­trebujejo okoli 25 stopinj Celzija, medtem ko je za kapusnice (cvetača, zelje, ohrovt), solatnice in špinačnice dovolj že od 18 do 22 stopinj Celzija.

Svetloba

Rastline za fotosintezo potrebujejo svetlobo. Po vzniku jih zato postavimo na svetlo mesto. Če imamo kakovostna okna in je tudi zunaj toplo, so lahko zraven oken, drugače pa raje malce stran, saj je steklo hladno. Če živimo v kraju, kjer je veliko megle, oziroma pride leto, kot je letošnje, ko je precej oblačno in je manj sončnih dni, potem hitro opazimo veliko težavo. Rastline so pretegnjene, saj rastejo proti svetlobi. To rešujemo z namenskimi svetili za vzgojo sadik. Deloma lahko pomaga tudi zmanjšano zalivanje. Hkrati pa prestavimo sadike v nekaj stopinj hladnejši prostor.

Veter

To je tisti element, ki je ves čas prisoten v naravi, ne pa v našem stanovanju. Rastline so veliko bolj čvrste, če so izpostavljene občasni sapi. Da jih učvrstimo, jih za kratek čas lahko premaknemo na prosto. To lahko naredimo takrat, ko že imajo prve prave liste. Izberemo sončen dan s temperaturo nad 15 stopinj Celzija, za plodovke pa raje nad 20 stopinj Celzija. Čas na prostem postopoma podaljšujemo. Začnemo s 30 do 60 minutami, seveda glede na vreme. Če imamo rastlinjak, jih lahko postavimo vanj, samo pazimo, da nočne temperature niso prenizke. Ker pa vreme ni vedno primerno, lahko ustvarimo veter tudi doma. Preprosto med branjem revije prezračimo sadike tako, da kar z revijo malce zapihamo nad njimi. To naredimo večkrat na dan po nekaj minut, če le imamo čas.

Zalivanje in dognojevanje

Po sejanju je pomembno, da substrata ne zalivamo, temveč pršimo z vodo. Najboljša bo deževnica. Če je nimamo, pa naj se voda iz pipe segreje na sobno temperaturo. Še bolje jo je pustiti kakšen dan v zalivalki, saj se bo tako klor usedel na dno. Potem uporabimo samo zgornjo polovico vode, ker sadike in klor niso dobra kombinacija. Če bo preveč vode, se lahko pojavijo glivične okužbe. Zato pa v pršilo dodamo že omenjene koristne bakterije v kombinaciji z morskimi algami.