Bolezen, ki jo povzroča gliva Phytophthora infestans, lahko prizadene tudi krompirjeve sorodnice iz družine razhudnikov, od katerih povzroča pri nas največ škode na paradižniku. Idealne razmere za širitev okužbe so temperatura od 18 do 24 °C in relativna zračna vlažnost nad 90 odstotkov. Ko nastopi toplo in suho vreme s temperaturami nad 27 °C in relativno vlažnostjo zraka pod 50 odstotkov, se okužba umiri. Na vrtovih se plesen hitro širi tudi zaradi bližine gredic s paradižnikom in krompirjem.
Če je poletno vreme deževno in hladno, se krompirjeva plesen širi tako naglo, da lahko krompirjeva cima zgolj v nekaj dneh propade. Takrat jo je treba čimprej pokositi in odnesti z vrta, da preprečimo nadaljnjo širitev drugam in ohranimo zdrave gomolje.
Bolezenska znamenja se pojavijo na grmičkih krompirja, ko se vrste sklenejo in je nasad manj zračen. Krompirjeva plesen napada vse dele rastline, liste, stebla in gomolje. Simptome najpogosteje opazimo na listih, čeprav se pojavljajo tudi na steblu. Na listih so vidne rumene pege, ki sprva nimajo vidnih robov, sčasoma pa postanejo rjave, tkivo znotraj njih pa se posuši. Na spodnji strani listov je viden bel micelij. Če je vreme vlažno, je tkivo vodeno in mehko, listi pa se obesijo na steblo. Pri močnem napadu bolezni je cima na koncu videti kot poparjena. Na gomoljih so okužbe sprva površinske, kasneje lahko prodrejo tudi nekaj centimetrov v globino. Obolelo tkivo je suho, rdečkasto rjave barve, meja med njim in zdravim tkivom pa ni jasna. Običajno se po okužbi gomolji okužijo še z drugimi glivami in bakterijami, zato se njihov videz lahko tudi spremeni.
Štiriletni kolobar: Na isto površino ne sadimo krompirja vsaj štiri leta zapored. Na isto gredo ne sadimo niti njegovih sorodnikov paradižnika in jajčevcev.
Ne gnojimo preveč: Posledica pretiranega gnojenja je zelo sočna cima krompirja, ki je manj odporna na bolezni. Grede za krompir pognojimo s preperelim hlevskim gnojem že jeseni, v vmesnih letih jih s hlevskim gnojem ne gnojimo.
Krompirja ne sadimo pregosto: Na vrtovih je najpogostejša napaka pregosto sajenje, zaradi česar se med grmički zadržuje zračna vlaga. Posadimo lahko največ do pet gomoljev na kvadratni meter. Priporočena medvrstna razdalja je od 65 do 70 cm, v vrsti med gomolji pa od 30 do 35 cm.
Kupimo certificiran semenski krompir: Pri domačem semenu ne moremo vedeti, kakšne bolezni z njim prenašamo, saj pridelave nismo mogli nadzorovati.
Izbira sort: V vrtu sadimo zgodnje sorte krompirja, ki jih izkopljemo prej, preden se v naših krajih poleti razmahne krompirjeva plesen. Poleg tega izberemo na to bolezen odporne sorte. Ta lastnost je v semenskih katalogih posebej označena, zato ob nakupu semena nikoli ne pozabimo povprašati po njej. Med slovenskimi sortami krompirja so na krompirjevo plesen odporne KIS kokra in KIS savinja, med tujimi pa denimo carolus, toluca in escort.
Ko se na krompirišču v kratkem času posuši vsa cima, poleg tega pa so dnevi še mokri, nam ne preostane drugega, kot da jo čimprej pokosimo in odnesemo z vrta. Če je to za gomolje glede na sorto še zgodaj in njihova kožica še ni utrjena, jih pustimo v zemlji še dva tedna. Priporočljivo je, da medtem gredo pokrijemo s plastjo slame, pokošene trave ali listja, da gole vrste krompirja ne bodo na pripeki.