Ukrepajte, preden krompirjeva plesen napade gomolje

18. 7. 2020 | Besedilo: Julijana Bavčar

odporne sorte, kolobar, lakota, krompirjeva plesen, krompir

Krompirjeva plesen je v naših klimatskih razmerah najbolj nevarna glivična bolezen krompirja, najpogosteje se pojavi v poletjih s pogostimi padavinami. Najprej jo opazimo na nadzemnih, zelenih delih, če ne ukrepamo hitro, prizadene tudi gomolje. V zgodovini je imela pomembno vlogo, saj ni povzročala le lakote, temveč tudi velike svetovne migracije. Sredi 19. stoletja je bila tako najbolj usodna na Irskem, kjer je zaradi stradanja umrlo milijon ljudi, približno toliko pa jih je odšlo po svetu s trebuhom za kruhom.

Bolezen, ki jo povzroča gliva Phytophthora infestans, lahko prizadene tudi krompirjeve sorodnice iz družine razhudnikov, od katerih povzroča pri nas največ škode na paradižniku. Idealne razmere za širitev okužbe so temperatura od 18 do 24 °C in relativna zračna vlažnost nad 90 odstotkov. Ko nastopi toplo in suho vreme s temperaturami nad 27 °C in relativno vlažnostjo zraka pod 50  odstotkov, se okužba umiri. Na vrtovih se plesen hitro širi tudi zaradi bližine gredic s paradižnikom in krompirjem.

Če je poletno vreme deževno in hladno, se krompirjeva plesen širi tako naglo, da lahko krompirjeva cima zgolj v nekaj dneh propade. Takrat jo je treba čimprej pokositi in odnesti z vrta, da preprečimo nadaljnjo širitev drugam in ohranimo zdrave gomolje.

Znamenja okužbe

Bolezenska znamenja se pojavijo na grmičkih krompirja, ko se vrste sklenejo in je nasad manj zračen. Krompirjeva plesen napada vse dele rastline, liste, stebla in gomolje. Simptome najpogosteje opazimo na listih, čeprav se pojavljajo tudi na steblu. Na listih so vidne rumene pege, ki sprva nimajo vidnih robov, sčasoma pa postanejo rjave, tkivo znotraj njih pa se posuši. Na spodnji strani listov je viden bel micelij. Če je vreme vlažno, je tkivo vodeno in mehko, listi pa se obesijo na steblo. Pri močnem napadu bolezni je cima na koncu videti kot poparjena. Na gomoljih so okužbe sprva površinske, kasneje lahko prodrejo tudi nekaj centimetrov v globino. Obolelo tkivo je suho, rdečkasto rjave barve, meja med njim in zdravim tkivom pa ni jasna. Običajno se po okužbi gomolji okužijo še z drugimi glivami in bakterijami, zato se njihov videz lahko tudi spremeni.

Kako na vrtu nadzirati krompirjevo plesen

Štiriletni kolobar: Na isto površino ne sadimo krompirja vsaj štiri leta zapored. Na isto gredo ne sadimo niti njegovih sorodnikov paradižnika in jajčevcev.

Ne gnojimo preveč: Posledica pretiranega gnojenja je zelo sočna cima krompirja, ki je manj odporna na bolezni.  Grede za krompir pognojimo s preperelim hlevskim gnojem že jeseni, v vmesnih letih jih s hlevskim gnojem ne gnojimo.

Krompirja ne sadimo pregosto: Na vrtovih je najpogostejša napaka pregosto sajenje, zaradi česar se med grmički zadržuje zračna vlaga. Posadimo lahko največ  do pet gomoljev na kvadratni meter. Priporočena medvrstna razdalja je od 65 do 70 cm, v vrsti med gomolji pa od 30 do 35 cm.

Kupimo certificiran semenski krompir: Pri domačem semenu ne moremo vedeti, kakšne bolezni z njim prenašamo, saj pridelave nismo mogli nadzorovati.

Izbira sort: V vrtu sadimo zgodnje sorte krompirja, ki jih izkopljemo prej, preden se  v naših krajih poleti razmahne krompirjeva plesen. Poleg tega izberemo na to bolezen odporne sorte. Ta lastnost je v semenskih katalogih posebej označena, zato ob nakupu semena nikoli ne pozabimo povprašati po njej. Med slovenskimi sortami krompirja so na krompirjevo plesen odporne KIS kokra in KIS savinja, med tujimi pa denimo carolus, toluca in escort.

Ko pride napad

Ko se na krompirišču v kratkem času posuši vsa cima, poleg tega pa so dnevi še mokri, nam ne preostane drugega, kot da jo čimprej pokosimo in odnesemo z vrta. Če je to za gomolje glede na sorto še zgodaj in njihova kožica še ni utrjena, jih pustimo v zemlji še dva tedna. Priporočljivo je, da medtem gredo pokrijemo s plastjo slame, pokošene trave ali listja, da gole vrste krompirja ne bodo na pripeki.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE