
A slonji, slovensko velikostročni česen, ki lahko naredi tudi polkilogramsko čebulico, v resnici ni pravi česen, temveč sodi po botanični razvrstitvi med pore. Ali natančneje: por je podvrsta ampeloprasumov (Allium ampeloprasum var. porrum). Tisti, ki so slonji česen že uporabili v kuhinji, so to sami ugotovili po okusu. O podobnosti se lahko prepričajo tudi tisti, ki pustijo, da navadni vrtni por uide v cvet – takrat se njegova čebulica, dotlej krhka in enotna kot pri čebuli, ravno tako razdeli v več strokov kot pri slonjem česnu. Raziskave pa so potrdile, da slonji česen vsebuje tako spojino alicin, zaradi katere uživanje navadnega česna znižuje raven škodljivih maščob v krvi, kot hlapljivi encim, ki izzove jokanje ob rezanju čebule in ki ga običajni česen ne vsebuje. V kulinariki se slonji česen uporablja kot običajni česen, čeprav je milejšega okusa, zaradi dekorativnih rožnatih cvetov na visokih steblih pa sodi tudi na okrasne gredice.
Glavica slonjega česna je za pest velika in ima manjše število strokov, ponavadi pet, listi so ploščati in široki kot pri poru, cvetno steblo pa doseže meter in pol višine. Vzgajamo ga podobno kot navadnega, pri čemer je pomembno, da ga ne gnojimo s hlevskim gnojem, s stroki ga lahko sadimo jeseni ali zgodaj spomladi, lahko pa posadimo tudi male zarodne čebulice, ki se, če raste dovolj dolgo, razvijejo na nitkah okoli glavne čebule. Če posadimo te, rastlina v prvem letu ne bo zacvetela in bo razvila enotno čebulico, v drugem letu pa bosta nadzemni del in čebulica enaka kot pri rastlini, ki je zrasla iz stroka. Semen ponavadi ne sejemo. Slonjega česna nam ni treba izkopavati, sproti ga poberemo, kolikor ga potrebujemo, iz vsakega stroka glavice, ki bo prezimila v zemlji, pa bo zrasel nov česen. V tem primeru lahko pričakujemo drobnejše glavice, saj se bodo v zemlji tiščale.
Če se za hip vrnemo na oregonski česnov festival, kjer si lahko med drugimi kulinaričnimi posebnostmi privoščite sladoled iz slonjega česna, kako, da je prav tam ta 'česen' tako priljubljen? V štiridesetih letih prejšnjega stoletja je namreč nenavadno velik česen, ki so ga gojili priseljenci iz Evrope, natančneje iz vzhodnega Balkana vzbudil zanimanje v eni od vrtnarij. Kmalu so ga selekcionirali na velikost, in nastal je 'slonji česen', ki se je iz ZDA razširil po svetu. Sicer pa velikostročni česen najverjetneje izvira iz vhodnosredozemskih dežel, od koder je prišel na Balkan.