Vrtički na gradbišču

Med festivalom Mladi levi avgusta lani pa so člani zavoda Bunker in kolektiva Kud Obrat s pomočjo najbolj angažiranih prebivalcev Tabora gradbišče začeli spreminjati v zelenjavne vrtičke. Po zimskem počitku se na njih le nekaj mesecev po zasejanju prvih ekoloških semen bohoti zelenjava, širši prostor pa je postal oaza miru in zelenja sredi mimobežne mestne četrti, prostor eksperimentiranja s trajnostno in participativno arhitekturo, predvsem pa družabno vozlišče posameznikov, ki se drugače verjetno ne bi nikoli spoznali.

Projekt Onkraj gradbišča – njegov pobudnik je Kud Obrat – je zasnovan v okviru programa Vrt mimo grede, ki ga je oblikoval Bunker s podporo Mestne občine Ljubljana (MOL), ministrstva za kulturo in programa Sostenuto. Ta zadnji povezuje sedem partnerjev iz petih mediteranskih držav, ki preizkušajo vplive kulture na socialne in ekonomske inovacije določenega prostora.

Vse, razen motike 
in pesticidov

Bunker je najprej dobil dovoljenje za brezplačno uporabo zemljišča – to je v lasti MOL – med festivalom Mladi levi, decembra lani pa je z MOL podpisal pogodbo o enoletni brezplačni uporabi prostora. Že med Mladimi levi so obratovci in bunkerjevci pred mirujočim gradbiščem priredili srečanje s sosedi. Predstavili so jim idejo za odprtje mirujočega gradbišča za začasno skupnostno rabo in prisluhnili njihovim predlogom. Nato so družno zavihali rokave. Gradbišče so očistili, nanj navozili zemljo in iz kamenja in lesa na gradbišču oblikovali gredice.

Umetnica Polonca Lovšin iz Kud Obrata je na lokaciji preživela dan s kozo in sledila njenemu gibanju po divje zaraščenem terenu. Na podlagi beležk o kozinem gibanju naj bi naredila načrt za nove poti okoli gredic, vendar je bila podeželska koza preplašena in je bolj ona sledila umetnici, se nasmeji avtoric projekta Vrt mimo grede Nevenka Koprivšek.

Na lokaciji imajo vrtičkarji na voljo vse tisto, kar imajo »profesionalni« vrtičkarji na drugih koncih Ljubljane – razen motike in pesticidov. V lopi so spravljena orodje in semena, kompostnik je že čez vrh naložen z vejevjem in plevelom, v najbolj senčnem kotu je umetni tolmun, v katerega je s strehe starejše večstanovanjske hiše speljana deževnica. Na betonski ploščadi pa so študenti ljubljanske fakultete za arhitekturo pod mentorstvom profesorja Mathiasa Heydna postavili leseno konstrukcijo, ki bo namenjena za oddih in piknike.

Več v torkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si!