Vrtna svetovalnica: Brokoli, luštrek in pušpan

Pušpan odvrgel liste

Posadila sem dva pušpana, premera 25 cm. Eden se je lepo prijel, raste, drugi ne. Odvrgel je liste, vendar ima vmes še zelene vejice. Naj ga zamenjam z novim ali vztrajam in ga še naprej gojim in zalivam?

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Ko rastline presadimo, je to zanje vedno šok. Zato pred sajenjem pregledamo koreninski sistem. Pozorni smo, da so korenine zdrave in vmes ni gnilih oziroma uničenih. Posadimo s celotno koreninsko grudo. Dodamo organsko gnojilo v obliki peletov, da zagotovimo čim močnejšo začetno rast in razvoj. Mogoče je, da je pušpan odvrgel zelene liste zaradi vremenskega šoka. Vsekakor pustimo rastlino na vrtu, če ima zelene vejice. Najbolje bo tedensko dognojevati s tekočim organskim gnojilom, ki vsebuje biostimulante v obliki aminokislin ali vitaminov. Tako lahko pospešite in spodbudite njegovo rast in razvoj. Lahko pa sadiko tudi zamenjate, saj ima pušpan zelo počasno rast in razvoj. In nujno ga redno pregledujte, saj ga napada zahteven škodljivec – pušpanova vešča. Ta ima več rodov letno in njene gosenice grm uničijo v nekaj dneh.

Luštrek lahko napade zelenina muha. Foto:

Luštrek hira

Pred kakimi 30 leti sem v kot vrta posadila luštrek in se je razrasel v velik grm, ki sem ga sproti rezala in sušila, saj ga je bilo več, kot sem ga lahko porabila. Nekaj zadnjih let pa že spomladi, ko odžene in je še čisto majhen, začnejo listi rjaveti, in kljub temu da take sproti odstranjujem, se ne razraste več. Mislila sem, da se je pač iztrošil, čeprav ga dosti gnojim z biogreno, zato sem lani kupila dva nova grmička in ju posadila zraven. Tudi ta sta, namesto da bi se razrasla v grma, začela rjaveti in ostala majhna. Je mogoče, da je kakšen škodljivec v zemlji, ali kaj drugega delam narobe?

Barbara po elektronski pošti

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Zelo zanimivo je dejstvo, da imate isti grm luštreka že 30 let. To je izjemna doba za vzgojo zelišča na istem mestu. Ker ste kupili nove rastline, bi jih bilo najbolje posaditi na drugo mesto, stran od stare rastline. Vzrokov za rjavenje in sušenje je lahko več. Najprej pomislimo na zelenino muho. To je škodljivec, ki napada zeleno, luštrek, pastinak in peteršilj. Opazimo rjave in sušeče se liste na rastlini. In ko pogledamo pobližje, vidimo, da so notri res zelo drobni črvički. To so ličinke škodljive muhe. Vse okužene liste je treba odstraniti in uničiti s sežigan­jem. Ali pa jih zmečkamo, da uničimo ličinko, in potem vse zavržemo v komunalne smeti. Rjavenje je lahko posledica napada glivične bolezni. Če so lise ali pike, je lahko bolezen. V tem primeru je treba škropiti s fungicidom. Lahko uporabimo naravni fungicid na osnovi oomicet. S tem škropimo in zalivamo rastlino, saj deluje kurativno. Če se sušijo celi poganjki, potem iščemo vzrok na koreninskem sistemu. Lahko so talni škodljivci, kot so ličinke majskega hrošča, ali pa se je razvila koreninska gniloba. Razkopati in preveriti morate zemljo.

Brokoli gre v cvet

Konec aprila sem posadila sadike brokolija, kupljene v vrtnariji, ne višje od 15 cm. Rast je dolgo mirovala, najbrž zaradi mraza, potem pa je začela počasi napredovati. Pred nekaj dnevi se je v srčku med listi (ni jih več kot pet ali šest) pojavil zametek rožic, ki pa so pri polovici brokolijev tako rekoč čez noč ušle v visok cvet. Sadike sem redno okopavala, zalivala, med njimi je kar precej prostora. Kaj je šlo narobe?

Andreja iz Medvod

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Vzrok je verjetno šok. Najprej je sadika, ki je še toliko bolj občutljiva kot odrasla rastlina, doživela zmrzal. Ta je verjetno ustavila njeno rast in povzročila prvi šok. Ko se je segrelo, se je rast spet začela in rastlina je začela razvijati cvet. Pri brokoliju in cvetači plod imenujemo kar roža, saj je dejansko cvet. In to najbolje opazimo, ko nam uide v cvet. To pa se zgodi, ko se temperature močno dvignejo in je dan daljši. Gre za povsem naraven proces, saj tudi rastline »štejejo« ure dneva. Ko se dan dovolj podaljša, je čas za tvorbo semena. Dolžina dneva ima največji vpliv na pojav cvetenja. Poleg tega je pomemben sušni oziroma vodni stres, ki pospeši proces. V zadnjih letih opažamo hiter prehod iz nizkih pomladnih temperatur v visoke poletne. Ni več daljšega prehodnega obdobja. To povzroči velik šok za vse vrtnine. Ko jih spomladi sadimo, to naredimo po končanih zmrzalih in tako, da bodo v senci višjih rastlin. Drugače jih zasenčimo, ko se močno segreje. Redno jih dognojujemo, predlagam, da s tekočim organskim gnojilom, ki vsebuje biostimulante, kot so aminokisline ali morske alge. Kmalu bo pravi čas, da nove sadike brokolija in cvetače posadimo za jesenski pridelek. Posadimo jih avgusta, v senco višjih rastlin. Jesenski pridelek bo boljši kot spomladanski. Ker je njun plod roža, ju negujemo in skrbimo zanju na dan kot za cvet. Ne pozabimo, da so listi zelo okusni in jih porabimo v kuhinji, tudi če je roža ušla v cvet.