Bramor na vrtu

Ob hiši imamo manjšo njivico, na kateri gojimo vso zelenjavo za družino, gnojimo s hlevskim gnojem. Imamo težave z bramorjem, ki nam poje veliko rastlin. Ali ga lahko kako uničim? Kaj lahko naredim?

Marija iz Radovljice

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Bramor je eden najhujših talnih škodljivcev, če dovolimo, da se močno razmnoži. Hitro se razmnožuje v rahlih, humoznih in vlažnih tleh. Veliko manj ga je v težkih, glinenih, saj v takšnih s svojimi močnimi sprednjimi nogami teže vrta rove. Glavna bramorjeva hrana so sicer talne žuželke in deževniki. A ko zmanjka tega plena, se hitro preusmeri na koreninice vrtnin in šele takrat opazimo, da ga imamo na vrtu. Razvoj od jajčeca do odraslega osebka traja od dve do tri leta. Samice v aprilu in maju izležejo 200 do 300 jajčec v rovih plitvo pod površjem. Pogosto na zemlji vidimo luknjice približno centimetrskega premera, ki se nadaljujejo v rove okoli 10 do 15 centimetrov globoko, po katerih se premikajo bramorji. Za prezimovanje ustvarijo tudi precej globlje rove, več kot meter pod površino. Zelo rad ima gomoljnice in korenovke, a škodo opazimo tudi na solatnicah. 

Najpogosteje se pojavlja na njivah, pognojenih s hlevskim gnojem, saj mu lepo razrah­ljamo tla. Najbolj je aktiven ponoči, ko se premika kar po površju. Pri tem ga lahko oviramo že z zastirko. Treba ga je uničiti, takoj ko ga opazimo in preden se močno razmnoži, saj ličinke povzročajo enako veliko škode. Odrasli osebki so zelo mobilni, s krili so kos tudi večjim razdaljam. 

Bramorju nastavimo pasti v obliki lončkov, ki jih zakopljemo do roba v zemljo. Pri nočni hoji po površju hitro pade v past. Če spomladi med plitvim prekopavanjem najdemo gnezda, v katerih so jajčeca ali ličinke, jih mehansko uničimo. V rove jim med letom lahko nalijemo milnico, s čimer jih prisilimo, da pridejo na površje, in jih nato uničimo. Proti bramorjem delujejo številni naravni sovražniki, kot so ptice, krt, plenilski hrošči brzci, ki na naraven način vzdržujejo majhno populacijo škodljivca. Za prezimovanje si rad izbere topel kup hlevskega gnoja ali komposta, zato oboje dodajamo na vrt le jeseni, in sicer v tanki plasti, ki jo zadelamo v tla. Spomladi za gnojenje raje uporabljamo toplotno obdelana peletirana organska gnojila. 

Uši in gosenice

Povsod po vrtu je polno uši, letos se pojavljajo tudi gosenice. Uničujejo pridelek zelja, prav tako jih imam na balkonskem cvetju. Ker so v hiši majhni otroci, me zanima, kako se lahko proti njim borim na naraven način.

Andreja iz Litije

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Gosenice naredijo veliko škodo na vrtninah, sadnem drevju in okrasnih rastlinah. Obžirajo listje in s tem povzročijo mehanske poškodbe, skozi katere lahko v rastlino prodrejo bolezni. Treba je ukrepati takoj, ko se pojavijo, in jih uničiti. Na okrasnih rastlinah denimo dela zelo veliko škodo gosenica puš­panove vešče. 

Na zelju je hud škodljivec gosenica kapusovega belina. Pri njem je prvi rod v začetku maja, drugi rod pa julija in avgusta. Da preprečimo pojav gosenic, je najbolj učinkovito redno škropljenje z naravnim sredstvom z izvlečkom brina in timijana, ki odganja metulje in vešče, odrasli razvojni stopnji žuželk, ki zalegajo jajčeca. Preden se gosenice zabubijo, potrebujejo velike količine hrane. Zato je pomembno vešče in metulje odgnati stran od njihove ciljne vrtnine, v tem primeru zelja. Ker imajo slab vid, ciljno rastlino najdejo po vonju. Sredstvo zmede škodljivca in ta ne najde svoje rastline, na katero bi legel jajčeca, ter odleti drugam. Deloma pomagajo tudi zelišča, ki vsebujejo veliko eteričnih olj (timijan, šetraj ...), ki jih posadimo okoli zelja in drugih rastlin. 

Maj je tudi mesec uši, ki sesajo hranilne snovi iz rastlin, predvsem sladkor in beljakovine. Odvečni sladkor izločajo iz zadka na liste v obliki medene rose. Na njej se hitro naselijo glivice sajavosti, kar povzroči črnenje in propad listov. Prav tako jo imajo rade mravlje, ki uši branijo pred morebitnimi plenilci in jih tudi dejansko selijo z rastline na rastlino. Uši se hitro in močno razmnožujejo, saj potrebujejo do spolne zrelosti le deset dni, nato pa že izležejo veliko ličink. Učinkovito je naravno sredstvo, ki vsebuje snov piretrin iz rastline dalmatinski bolhač. Uši kontaktno poškropimo, sredstvo deluje takoj. Postopek ponovimo čez tri dni. Uši moramo uničiti takoj ob pojavu, saj lahko prenašajo bolezni z rastline na rastlino. Najbolj so problematična virusna obolenja, proti katerim nimamo zaščitnih sredstev. Mravljam, ki prenašajo uši, lahko preprečimo dostop do dreves tako, da okoli debla namestimo lepljivi trak in ga redno menjamo.