Vrtna svetovalnica: Pomemben je dober temelj

Izboljšanje tal

Vrt, ki sem ga prevzela od tete, obdelujem že nekaj let, a mi rastline ne uspevajo najbolje. Zemlja je precej zbita, težka za obdelavo, imam občutek, da je izčrpana. Kako bi jo izboljšala?

Martina iz Logatca

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Vsi hočemo imeti rahla tla, bogata s humusom, v katerih raste in bogato obrodi prav vse, kar posadimo. Z nekaj truda lahko izboljšamo tudi težka, glinena in zbita tla. Zemljo obdelujemo le, ko je suha in topla, da ne bi uničili njene strukture in mikroorganizmov v njej.

Spomladi je priporočljivo le rahljanje z vilami. Če je zemlja polna trdih grud, jih razbijemo, ko so suhe in je zunaj toplo. Lahko uporabimo tudi frezo, s katero zrahljamo zgornjo plast. Tla pripravimo približno dva tedna pred sejanjem ali sajenjem.

Potrebnih je več sezon in precej dela, da bodo tla rahla. Začnemo spomladi z dodajanjem kamninske moke. Potresemo jo po gredi in z lopato ali vilami zmešamo z vrhnjo plastjo zemlje, do globine okoli 15 cm. Lahko uporabimo tudi frezo. Rahljanje glinenih tal je najpreprostejše z dodajanjem kupljene šotne zemlje. Vsako leto je nujno v tla dodajati organsko snov. Ta je lahko živalskega izvora (živalski gnoj) ali iz rastlinskih ostankov (domači kompost). Za učinkovitejšo uporabo se organska gnojila industrijsko stisnejo v obliko peletov, ki omogočajo pravilno odmerjanje.

Tlom zelo koristi tudi zastirka, npr. iz slame, pokošene trave, neokuženega listja. Poleg tega da zadržuje vlago, jo deževniki, kočiči in drugi prebivalci tal vgradijo v prst. Z redno uporabo zastirke in organskega gnojenja ter pravilnega kolobarja se bo zemlja sčasoma zrahljala.

FOTO: Jahangir Alam Onuchcha/Shutterstock Foto:

Razkuževanje zemlje

Imam majhen vrt, ki je v bližini zelo prometne ceste. Zdi se mi, da izpusti iz vozil lahko škodijo rastlinam ali celo ostanejo v zemlji. Ali je zemljo mogoče razkužiti?

Miran iz Ljubljane

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Izpušni plini motorjev vsebujejo tudi težke kovine. Plini se prenašajo z vetrom, težke kovine in druge škodljive snovi pa z vodo. Tudi pri kurjenju organskih snovi, kot so les, premog, nafta, se sproščajo škodljivi dioksini. Te snovi prek prehranske verige vnesemo v svoj organizem, kjer se vežejo v maščobna tkiva. Najbolj izpostavljeni smo jim v urbanih okoljih.

V praksi je težko »razkužiti« zemljo, a se z nekaj dela in truda lahko izniči velik del škodljivih izpustov. Menjava celotne zgornje plasti zemlje ali sežiganje vrhnje plasti je drag in zamuden proces, poleg tega dolgoročno ni zanesljiva rešitev, saj se, denimo v vašem primeru, onesnaževanje zaradi prometa nadaljuje.

Zastavite nam vprašanje
Tudi letos bomo s pomočjo Plantellinih agronomov odgovarjali na vaša vprašanja s področja okrasnega, zelen­javnega in sadnega vrta. Sprejemamo jih do konca avgusta na naslov deloindom@delo.si ali Deloindom, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, obakrat s pripisom Vrtna svetovalnica.

Za svoj vrt pa lahko naredimo veliko z uporabo kamninske moke, ki pogosto vsebuje dva pomembna minerala, bentonit in zeo­lit. Bentonit ima zelo porozno strukturo, na katero se dobro vežejo organska snov in glineni delci, kar pomeni rahljanje tal in boljše zadrževanje vode in hranil. Še veliko pomembnejši pa je zeolit, ki je tako kot bentonit popolnoma naravnega izvora. Zaradi svoje strukture veže nase škodljive snovi, da te niso več topne in s tem niso več dostopne rastlinam. Pomembno je, da sredstvo zmešamo z vrhnjo plastjo tal, od 10 do 25 cm globoko. To naredimo spomladi in jeseni, lahko tudi samo enkrat.

Poleg kamninske moke je pomembno organsko gnojenje, ker se škodljive snovi vežejo na humus, s čimer prav tako niso več topne v vodi in niso dostopne rastlinam. Ekološko vrtnarjenje pomeni bolj zdravo zemljo in hrano za nas.