Vrtna svetovalnica: Pridelava vrtnin tudi brez vrta

Zelenjava v loncih

Nedavno smo kupili stanovanje v središču mesta, kjer imamo kar velik, zelo sončen balkon, obrnjen na južno stran. Razmišljala sem, da bi v loncih gojila zelenjavo. Kolikšen lonec bi bil primeren in kaj vse lahko posadim vanj? Tudi otroka sta navdušena, da bomo kar na balkonu pridelali zelenjavo.

Ana iz Ljubljane

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Zapolnitev balkona z lonci, v katerih raste zelenjava ali celo sadne rastline, je vedno odlična ideja za mlado družino. Južna lega je izrazito sončna, kar omogoča gojenje raz­nolike zelenjave, od plodovk do solatnic. Pomembna je izbira dovolj velikega lonca, ki naj bo širok vsaj 40 cm in visok vsaj 30 cm. To je pomembno za dober razvoj koreninskega sistema. Največjega ima paradižnik, ki sega tudi 30 cm in več v globino, a bo vseeno odlično uspeval tudi v loncu te velikosti. Oblika lonca, okrogla ali štirioglata, je odločitev posameznika. Ne pozabimo na dovolj velik podstavek, ki bo zadržal odvečno vodo, da se ne razlije po balkonu. Na dno lonca moramo nasuti drenažo, da bo voda lahko odtekala in se ne bo zadrževala okoli koreninskega sistema, kar hitro povzroči gnitje. Za to uporabimo glinopor, koščke keramike, prodnike ali večje kamenčke. Na drenažo položimo agrokopreno ali filc, ki preprečita mešanje zemlje z drenažo in izpiranje. Nato nasujemo zemljo, ki jo že med dodajanjem v lonec sproti zalivamo. To delamo zato, ker so kupljeni substrati iz šote, ki se mora navlažiti, da opravlja svojo funkcijo. 

Ko izbiramo substrat, smo pozorni, da vsebuje huminske šote in bioaktivno glino, ker to pomeni boljše zadrževanje vode in hranil. Če uporabljamo manjše lonce, na sredino posadimo glavno rastlino, npr. paradižnik, pri katerem ne pozabimo na oporo. Prostor okoli njega bomo zapolnili. Dovolj ga bo, saj bomo paradižniku pozneje odstranili spodnje liste do prvih cvetnih nastavkov. Pod njega posadimo solato hrastov list, ki jo sproti trgamo, baziliko in še kakšno čebulo, ki jo bomo poleti pohrustali kot mlado čebulo. Ob rob posadimo koristne cvetlice, kot sta ognjič ali kapucinka, da bosta privabljala opraševalce. Na izrazito sončnem mestu se bodo odlično počutili feferon, medtem ko bomo morali solatnice in špinačnice saditi tako, da bodo v senci visokih paradižnikov in drugih plodovk, ki so ljubiteljice sonca. Za dobre plodove pa je nujno redno zalivanje in tedensko dognojevanje s tekočim organskim gnojilom. Takšno gnojilo naj vsebuje biostimulante, kot so morske alge, aminokisline in vitamini. S tem se krepi celotna rastlina, da je bolj odporna proti boleznim in hitreje okreva ob morebitnem napadu škodljivca. 

Pošljite nam vprašanje
V prihodnji številki, 9. maja, bomo odgovarjali predvsem na vprašanja bralcev o vzgoji plodovk. Sprejemamo jih po elektronski pošti na naslov deloin­dom@delo.si in po klasični pošti na naslov Deloindom, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, obakrat s pripisom Vrtna svetovalnica.

Postavitev visoke grede

Za hišo imamo dve visoki gredi, ki pa sta po petih let začeli propadati. Les je začel gniti in cela stranica je nabreknila. Zakaj se je to zgodilo? Kako naj naredimo visoko gredo, da ne bi tako hitro propadla, saj je predrago, da bi jo menjavali na nekaj let?

Jernej iz Logatca

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Uporaba neobdelanega lesa za visoke grede je lepa, estetska rešitev, a moramo izbrati les iglavcev ustrezne debeline. Visoko gredo napolnimo z različnimi materiali, kot so les, kompost, zemlja. To pa pomeni mikroorganizme in glive ter različne izločke. Na les vplivajo tudi vremenski dejavniki, dež, sneg, sonce. Oboje privede do propadanja. 

Mikroorganizmi, ki delujejo v procesu razgradnje organskih snovi, izločajo presnovne produkte, med katerimi mnogi delujejo kot kisline. Nikoli ne pozabimo na glive, ki so glavni razgrajevalci lesa, saj se prehranjujejo z ligninom in celulozo, njegovimi glavnimi gradniki. Vse to se dogaja v vlažnem okolju, saj rastline na gredi redno zalivamo in dognojujemo. Z zunanje strani je les izpostavljen izmenjujočemu se dežju in soncu. Življenjsko dobo visoke grede bomo podaljšali, če stranice zaščitimo z impregnacijskim premazom ali barvo. Poskrbeti pa moramo tudi za notranjo stran. Les povežemo s kovinskimi kotniki in vijaki. Za notranjo povezavo stranic uporabimo impregnirani les in ga prav tako ustrezno pričvrstimo z vijaki. Pomembno je, da na dno namestimo mrežo proti voluharju, saj si ne želimo gnezda sredi grede. Nato je treba stranice zaščititi pred vplivi kislin, mikroorganizmov in gliv. Uporabimo kar plastično folijo: izberemo lahko gumbasto gradbeno folijo, ki jo obrnemo tako, da gumbki gledajo v stranico. Tako preprečimo stik vode in drugih snovi z lesom, obenem pa stranica zaradi folije »diha«. 

Na dno visoke grede zložimo debelejše veje, nato drobnejše, vse do polovice višine. Na ta material položimo izkopano travno rušo »na glavo«, nanjo položimo plast kartona in slame (lahko tudi listja, sena ali pokošene trave). Nato pride plast komposta, za katerega ni nujno, da je popolnoma razgrajen, saj se bo ta proces dokončal v gredi. Pri razgrad­nji organskih snovi se sprošča toplota, zato kompost jeseni in spomladi deluje kot talno ogrevanje za rastline. 

Najbolj pomembna je zgornja plast debeline od 30 do 40 cm, za katero potrebujemo res kakovosten substrat, kupljeno zemljo, ki naj vsebuje huminsko šoto in bioaktivno glino za dobro zadrževanje vode. Zemlja z vrta je tvegana za uporabo, ker so lahko v njej seme in korenine plevela, jajčeca škodljivcev in spore bolezni. Ne pozabimo na temeljno gnojenje z organskimi gnojili in redno dognojevanje.