Vrtna svetovalnica: Prijetno jesensko pričakovanje

Zastirka jeseni

Ko bom pobrala paradižnik in še nekaj druge zelenjave na vrtu, bom gredice morala na žalost pustiti prazne. Ali svetujete, da tla zaščitim z zastirko? Vrt bo moral počakati vsaj do pomladi. Ali lahko kaj enostavnega tudi posejem?

Martina iz Grosupljega

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Vrtna tla naj ne bodo nikoli gola, je pravo vodilo pri domačem vrtnarjenju, drugače se hitro začne erozija, tako zaradi vode kot vetra. To pomeni izgubo, izpiranje humusa, manjšanje mikrobiološke aktivnosti, kar vse zmanjšuje rodovitnost tal. Ker omenjate konec poletne sezone, je zdaj čas, da v tla vnesemo nekaj organske snovi. To pomeni tudi vdelavo ostankov rastlin v zemljo. Pomembno je, da rastline niso okužene z boleznimi, saj te preživijo v tleh in v novi sezoni spet okužujejo vrtnine. Metuljnice (grah, bob, fižol) odrežemo tako, da korenine ostanejo v zemlji, saj so nase vso sezono vezale dušik. Preostanek rastline vdelamo v tla. To lahko storimo z vsemi vrtninami. Nato lahko dodamo zastirko, ki je lahko pokošena trava. Zelo uporabna je tudi slama, ki si jo priskrbimo pri bližnjem kmetu. Plast slame je lahko debela 5 cm in več, medtem ko košeno travo dodajamo postopoma v tanjših plasteh. Primerna zastirka je tudi neokuženo listje ali odrezani deli okrasnih trav, kakršna je miskant.

Lahko pa se odločimo za žive rastline, t. i. zeleno gnojenje, in jeseni posejemo žito. Seme preprosto vržemo po vrtu in ga z grabljami malo zagrnemo s tanko plastjo zemlje, da ga ptiči ne pojedo. To je čas za rž, pšenico in piro. Naslednje leto žito preprosto pokosimo in uporabimo kot zastirko. Če pa imamo več arov veliko njivo, ga pustimo dozoreti, požanjemo in zrnje s pomočjo lokalnega mlinarja spremenimo v moko. Tako bomo uživali v kruhu iz doma pridelanega žita.

Jesenska zelenjava

Na vrt sem za jesen posadila zelje in še nekaj cvetače, brokolija. Kaj naj dodajam, da mi glave zelja ne bodo pokale in bo dobro za kisanje, sarmo in za svežo solato?

Jovanka iz Kranja

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Pokanje glav zelja ali rož cvetače in brokolija najpogosteje povzroči vodni stres, npr. obilne padavine po dolgem suhem obdobju, ko so glave že velike. Zatorej je pomembno enakomerno zalivanje, namakanje. Prav tako je pomembno vedeti, katera in koliko hranil dodati. Pokanje glav je lahko tudi znak pomanjkanja elementa bora. Jeseni je pomembno dodajanje gnojil, ki vsebujejo dovolj kalija in ne preveč dušika. Kalij je pomemben za močan koreninski sistem, izboljša odpornost proti nizkim temperaturam in poveča kakovost plodu (glava, roža). Ker lahko manjka več različnih mikroelementov, česar pa ne bomo znali določiti, je najbolje gnojiti z ekološkim organskim gnojilom v obliki peletov. Uporabimo jih tudi za dognojevanje, potresemo jih okoli vrtnin, zagrnemo z zemljo in dobro zalijemo.