Vrtna svetovalnica: S krompirjem ne prehitevamo

Domač krompir

Preselili smo se v svojo hišo in imamo večjo zelenjavno gredo, na kateri si želimo pridelati tudi krompir, zato bi prosili nekaj osnovnih napotkov glede gnojenja in koliko semena potrebujemo za 300 kvadratnih metrov.

Marjeta s Polzele

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Krompir potrebuje za uspešno rast globoka, dobro odcedna in rahla tla z veliko organske snovi, zato je priprava tal zelo pomembna. Zemljo moramo zrahljati in jo pognojiti z organskim gnojilom, ki vsebuje veliko kalija (K), pomembnega za tvorjenje gomoljev. Če bomo krompir gnojili z dušičnimi gnojili, bo zrasel le nadzemni del, gomolji pa bodo drobni. S peletiranim organskim gnojilom pognojimo teden ali dva pred sajenjem, da se peleti raztopijo in so hranila rastlini na vol­jo. Gomolje lahko pred sajenjem nakalimo (priporočljivo predvsem pri zgodnjih sortah), saj bomo imeli pridelek tudi dva tedna prej. Gomolje zložimo v zabojček v eno plast in pustimo v svetlem, toplem prostoru. Kaliči, ki poženejo iz očes, so na sajenje pripravljeni, ko so dolgi okoli 2 cm. Rezanje gomoljev na manjše kose ni priporočljivo, ker jih tako izpostavimo boleznim. S sajenjem ne hitimo, dokler se tla (!) ne ogrejejo na vsaj 8 °C. Če ga bomo prekrili z agrokopreno, ga lahko sadimo že pri malce nižji temperaturi tal. Primerno toplo bo verjetno sredi aprila, ko se dnevna temperatura zraka ustali nad 12 °C. Zasaditev ne sme biti pregosta, ker se potem na rastlinah bolj zadržuje vlaga in to vodi v več okužb z boleznimi. Pri debelini krompirja od 35 do 55 mm sadimo od 4 do 5 gomoljev na kvadratni meter. To pomeni, da za 100 m2 potrebujemo 25 kg semena. Medvrstna razdalja naj bo od 60 do 70 cm, v vrsti pa od 40 od 50 cm. Izjemno pomembno je upoštevati kolobar, najbolje štiriletnega, ker s tem zmanjšamo možnost pojava bolezni in škodljivcev. Če uporabljamo večjo medvrstno razdaljo, lahko vmes posejemo solatnice ali špinačnice. Ker ima krompir pogosto težave s talnimi škodljivci, ob robu posejemo žametnice, kapucinke ali ognjič, ki delujejo odganjalno.

Pošljite nam vprašanja
Vabimo vas, da nam pošljete konkretna vprašanja s področja zelenjavnega, sadnega in okrasnega vrta, na katera bomo do junija odgovarjali s pomočjo strokovnjakov Kluba Gaia. Sprejemamo jih po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si in po klasični pošti na naslov Deloindom, Dunajska 5, 1509 Ljub­ljana, obakrat s pripisom Vrtna svetovalnica.

Bazična zemlja

Za visoke grede sem si priskrbel zemljo in jo dal v analizo glede kislosti in težkih kovin. Težke kovine so pod dopustnimi mejami, pH pa je 7,8, kar pomeni, da so tla kar bazična in zato ne najboljša. Lani, prvo leto uporabe, so bili pridelki povprečni. Na gredah pridelujemo v glavnem zelenjavo za družinske potrebe. Ali bi bilo za čim boljši pridelek treba znižati pH tal in na kakšne načine?

Bojan iz Ljubljane

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Vrtnine najbolje uspevajo v nevtralni zemlji, z blagim odstopanjem v kisel in bazičen pH. V tem območju pH so hranila rastlinam najbolj dostopna. Če za polnjenje visoke grede kupimo substrate, ki so sestavljeni iz mešanice šot, izberemo takšnega z nevtralnim pH. Zemljo, izkopano s polja ali vrta, pa je pametno dati v analizo, ki pokaže vsebnost hranil, organske snovi in pH. V vašem primeru bi bilo za uspešno vzgojo vrtnin res treba znižati pH. Začnemo z rednim dodajanjem organske snovi v obliki komposta. Ko ustvarjamo lasten kompost, kupu redno dodajamo iglice, ki mu bodo znižale pH. Ustvarimo lahko tudi kompost le iz zmulčenih iglic, ki jim dodamo tretjino do polovico rastlinskih ostankov. Ta način zniževanja pH je dolgotrajen postopek. Pospeši ga mešanje obstoječe zemlje s kupljenim substratom, ki vsebuje kislo šoto. To so večinoma zemlje za rododendrone ali ameriške borovnice. Za neposredno hitro zniževanje pH pa se uporablja aluminijev sulfat, ki se v zemlji takoj razgradi (hidrolizira) in ustvari kisel pH. Gre pa za težko kovino, zato moramo biti previdni pri uporabi, saj je je hitro preveč. Uporabimo lahko elementarno žveplo, ki bo delovalo na enak način, a je manj škodljivo za okolje. Če želimo imeti ekološki vrt in vzgajati ekološke vrtnine, je kombinacija organskega gnojenja in kisle šote prava smer, tudi na dolgi rok.