Vrtna svetovalnica: Sobne rastline za boljši zrak v domači pisarni

Zelene rastline v domači pisarni

Zdaj veliko delamo od doma. Z možem sva si zato uredila pisarno v domači hiši, saj imava pisarniško delo. Tudi otroka sta velik del dneva pred računalnikom, ker poteka pouk na daljavo. Zanima me, katere rastline bi bile primerne za boljši zrak, saj smo vse dneve pred računalnikom.

Vanja iz Celja

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Veliko ljudi v današnjih časih dela od doma. Pred računalnikom preživimo dolge ure. Zelene sobne rastline nam izboljšajo zrak, odstranjujejo škodljive snovi iz njega in nam polnijo stanovanje s kisikom. Rastline čistijo zrak tako, da skozi liste vsrkajo hlapne organske spojine, ki onesnažujejo zrak. Te spojine se nato po steblu premikajo do korenin. Tu potekajo biološki procesi s pomočjo mikroorganizmov, ki jih najdemo v zemlji in s katerimi se škodljive spojine razgradijo na organske kisline, sladkor in aminokisline. To pa so snovi, ki jih rastlina potrebuje za svoj raz­voj in rast. Močno zmanjšajo tudi elektromagnetni smog elektronskih naprav. Da dejansko delujejo, se prepričamo kar sami, saj se ob njih v domači pisarni počutimo veliko bolje. Rastline imajo poleg čiščenja zraka še druge pozitivne lastnosti. Z dihan­jem ali transpiracijo uravnavajo vlažnost zraka, proizvajajo pa tudi negativne ione, ki koristno vplivajo na naše razpoloženje in počutje. Poleg tega zmanjšujejo količino prahu in mikrobov v zraku. V procesu fotosinteze porabljajo ogljikov dioksid in proizvajajo kisik. Najbolje jih je namestiti po vsem stanovanju, kjer je dovolj svetlobe. Lončnice lahko postavimo v vse bivalne prostore, upoštevajoč njihove potrebe. Pozorni smo zlasti v spalnicah, ker rastline ponoči oddajajo več ogljikovega dioksida, ki lahko moti naš spanec. Posamezna rastlina zelenčice, spatifila, praproti, sanseverije, ciklame ali azaleje ne bo motila našega spanca. V pisarni, dnevnem prostoru, telovadnici in kuhinji pa jih lahko postavimo več.

Najboljše čistilke zraka lahko glede na oskrbo razdelimo na tiste, ki jih je precej preprosto oskrbovati, in tiste, ki potrebujejo malo več truda. Med rastline, ki so nezahtevne in so hkrati čistilke zraka, spadajo zlasti: zelenčica (Clorophytum comosum), dracene (Dracaena), zlati potos (Epipremnum aureum) in krizanteme (Chrisanthemum). Te niso zahtevne glede lege in oskrbovanja.

Rastline, za katere se je treba malo bolj potruditi, so gorska palma (Chamaedorea), bršljani različnih sort (Hedera), gumijevec (Ficus) in samolist (Spathyphilum). Te rastline potrebujejo malo več pozornosti glede lege in svetlobe. Navadni fikus in navadni bršljan lahko uspevata tudi ob zmanjšani osvetljenosti, medtem ko je za gorsko palmo, barvite sorte bršljana in samolist treba najti dobro osvetljen prostor. Pozorni moramo biti tudi na količino vlage, zato te rast­line pozimi redno pršimo s postano vodo. Zalivamo po potrebi, glede na temperaturo prostora in vlago, kar pomeni, da moramo vedno s prstom preveriti vlažnost prsti ob koreninah. Zelene rastline v času rasti enkrat na teden pognojimo z gnojilom za zelene rastline. Pozimi gnojenje zmanjšamo.

Pogosta težava v visokih gredah so škodljivci. FOTO: arhiv Plantella Foto:

Težave na visoki gredi

Imamo visoko gredo, ki smo jo prvič naredili po navodilih, napolnili delno s kupljeno zemljo, delno pa iz domačega kompostnika (približno dva kubika zemlje). Vse, kar smo posadili, posejali v to gredo, nam pojedo razni škodljivci. Kako sanirati visoko gredo, da bo zelenjava v njej normalno rasla?

Dragica po elektronski pošti

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Pogosta težava v visokih gredah so škod­ljivci. Večinoma gre za polže, strune in celo bramorja. Težava je v tem, da se uporablja slabo skompostiran domači kompost ali celo vrtna zemlja. Če bomo za visoke grede ali vrt uporabljali domači kompost, kar je pravilno, ga moramo tudi pravilno pripraviti. To pomeni redno premetavanje kompostnega kupa in mešanje organske snovi. Le tako bomo ustvarili dovolj visoke temperature in zagotovili razmere z dovolj kisika, da dobimo kakovosten kompost v eni sezoni, ki ne bo vseboval bolezni, škodljivcev ali plevelov. Preden ga uporabimo, ga presejemo in odstranimo morebitne ličinke in jajčeca v njem. Vrtna zemlja je lahko težava, saj če uporabimo isto, na kateri smo že vrt­narili, bomo prenesli iste bolezni in tudi škodljivce v visoko gredo. Če je ne presejemo, nas hitro presenetijo drobni polžki, ki se mastijo z našo zelenjavo. Pojavijo se iste bolezni, kot so bile na vrtninah na klasičnem vrtu.

Zdaj boste morali popraviti problem tako, da odstranite kompost in vrtno zemljo, ki sta verjetno vzrok težav. Visoko gredo napolnimo tako, da so na dnu veje in vejice, nato plast slame in še nekaj kartona. Nato pride malo dobrega komposta in zadnjih 30 cm, v katerih bo koreninski sistem vrtnin, kakovostna zemlja. Ker so težave z boleznimi in škodljivci zelo pogoste, je treba vložiti nekaj denarja v kakovostno zemljo, saj nam bo služila mnoga leta. Da bi uporabili zemljo z »vrta«, torej skopano, pa bi bilo najbolj varno uporabiti mrtvico iz kakšnega izkopa. To je zemlja iz globljega dela, kar pomeni manjšo možnost bolezni in seveda škodljivcev. A težava je v tem, da jo moramo oživiti. To naredimo tako, da uporabljamo organsko gnojilo z dodanimi mikroorganizmi in kakovosten kompost. Prvo leto na takšni zemlji ne bo dobro raslo, a že naslednje sezone bi morale biti v redu, ko mikroorganizmi oživijo zemljo, začnejo iz organske snovi ustvarjati humus in je vrtninam na voljo dovolj hranil.