Setveni koledar

Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Zelenjavni vrtovi

Vrtna svetovalnica: Spomladanska trata in maline

Ker je pomlad čas za odpravo pomanjkljivosti in težav na trati, se v sodelovanju z agronomi blagovne znake Plantella tokrat posvečamo njeni oskrbi, pojasnjujemo pa tudi razlike med enkrat in dvakrat rodnimi malinami.
Foto: Floki/Shutterstock
Foto: Floki/Shutterstock
Vanes Husić, univ. dipl. inž. agronomije, Plantella
3. 5. 2022 | 14:45
22. 10. 2024 | 16:58
6:38

Enkrat ali dvakrat rodne maline

Dobila sem malino z dvema vejama, na katerih je kar nekaj poganjkov. Kako naj ugotovim, ali je enkrat ali dvakrat rodna? Ali je to sploh mogoče, glede na to, da nimam nobenih podatkov?

Daša po elektronski pošti

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Pri dvakrat rodnih malinah se začnejo cvet­ni poganjki razvijati v začetku poletja, rodijo pa konec poletja ali v začetku jeseni. Potem se ta zgornji del poganjka posuši, zato ga odrežemo vse do nižjega, zelenega, živega poganjka. Na tem poganjku bomo imeli prihodnjo pomlad oziroma zgodaj poleti plodove, ki jih poberemo, nato se bodo ti poganjki posušili. Pri enkrat rodnih malinah pa se poganjek razvije do jeseni v višino dva metra in več. Zato je pomembno pri malinah imeti oporo z žicami vse do te višine. Nato poganjek zacveti in rodi zgodaj poleti oziroma sredi poletja. Tako ločimo enkrat in dvakrat rodne maline. V spomladanskem času jih moramo pognojiti z organskim gnojilom v peletih, da spodbudimo rast in zagotovimo dovolj hranil za plodove. V sezoni jih dognojimo večkrat.

FOTO: S.O.E/Shutterstock
Foto:
FOTO: S.O.E/Shutterstock Foto:

Gnojenje trave

Trudim se s trato okoli domače hiše. Vsako leto sem jo pognojil kar z ureo in je zelo intenzivno rasla. Ampak ni lepe, temne barve. Kdaj bi jo bilo treba gnojiti in s čim?

Dejan iz Celja

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Najbolje je, da začnemo trato gnojiti šele po prvi košnji. Spomladi se morajo trata in tla najprej dobro segreti, kar spodbudi rast. Drugače jo samo oslabimo, kar pomeni več plevela. Takrat opravimo prvo košnjo in tudi grabljenje stare, odmrle trave. Nato pa začnemo gnojiti in po potrebi namakati. Urea je samo dušično gnojilo, kar seveda pomeni hitro rast. Vendar je takšna trava bolj občutljiva za bolezni, in sicer zaradi hitre rasti, kar prepoznamo tudi po svetlejši zeleni barvi. Raje uporabimo specialno gnojilo za trato, ki ga posujemo po trati pred dežjem ali pa temeljito zalijemo. To vsebuje tudi dovolj fosforja in kalija, ne samo dušik. Vedno ko gnojimo, mora biti prisotna voda, da se gnojilo raztopi in preide v talno raztopino, kjer ga rastline počrpajo. Če redno gnojimo z gnojilom, ki vsebuje vsa potrebna glavna hranila, bo zelenica lepe temno zelene barve. Pomembna je tudi redna košnja. Kosimo na višino od 4 do 5 cm, ne nižje. To je še toliko bolj pomembno v začetku sezone, ko je trava še oslabljena in nima močne rasti.


Mah čez vso zelenico

Ko sem šel pred nekaj dnevi na vrt, sem doživel šok, saj je bil mah povsod po trati. Ne ogromne zaplate, po malem pa po vsej površini. Ali ga je mogoče zatreti s sredstvom, ki ni herbicid in ne bi poškodovalo trave?

Miran iz Črnomlja

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Ko se spomladi sprehodimo čez zelenico, opazimo na številnih mestih mah. Pozimi se hitro razraste, tudi na lepih delih med travo. Zelo pomembno ga je čim prej uničiti, ker se sicer na vlažnih in hladnih mestih povsem razraste in zaduši travo. Najbolj preprosto in učinkovito je uporabiti tekoče sredstvo proti mahu. Pripravek raztopimo v škropilki in popršimo po mahu. V enem dnevu počrni in propade. Šele takrat ga pograbimo in odstranimo. Nikoli ne grabimo zelenega mahu, ker ga tako le raznesemo po vsej parceli. Če gre za zelo veliko zaplato, potresemo po zemlji še sredstvo proti zakisanju, ki vsebuje apneni pesek, s čimer nevtraliziramo tla. Večjo zaplato pozneje še dosejemo, ko so temperature dovolj visoke, da trava hitro kali.

Snežna plesen. FOTO: Floki/Shutterstock
Foto:
Snežna plesen. FOTO: Floki/Shutterstock Foto:

Bolezen na travi

Lani smo na del parcele pred hišo položili travne preproge. Na drugem, večjem delu smo travo posejali. Na delu, kjer je bila trava položena, se je pojavila nekakšna bolezen v obliki krogov. Kaj lahko naredim, da se ne razširi naprej, na posejani del? Ali moramo travne preproge odstraniti?

Andraž iz Kamnika

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Pri polaganju travnih preprog oz. svitkov z rastočo travo se pogosto pojavi težava, ki ste jo opisali. Ko spomladi pregledujemo položeno travo in zelenico okoli hiše, marsikje opazimo bele kroge. Gre za snežno plesen, bolezen, ki nastane, ko sneg prekrije previsoko travo in so tla zelo vlažna. Značilnost opisane glivične bolezni je, da se po zelenici zelo hitro širi. Težava je tudi v tem, da jo dokončno težko odpravimo. Uporabimo pripravek na osnovi oomicet, s katerim ustavimo bolezen. To je ekološki pripravek in ne kemično sredstvo. Tako ga bolj sproščeno uporabimo, hoja po trati je varna tako za nas kot hišne ljubljenčke. Pomembno je, da trato z njim tretiramo večkrat na leto. Če se takšna bolezen pojavi na že obstoječi zelenici, je pogosto povezana s pretiranim dodajanjem gnojil, ki vsebujejo veliko ali samo dušik. Trata za enakomerno rast in raz­voj vedno potrebuje uravnoteženo gnojilo z dovolj dušika, fosforja in kalija. Pri travnih preprogah se dogaja, da so s trosi bolezni okužene že pred polaganjem.

Pošljite nam vprašanje
Bralce vabimo, da nam do konca septembra pošljete vprašanja, ki se vam zastavljajo pri delu na ljubiteljskem vrtu. Nanje bodo odgovarjali strokovnjaki blagovne znamke Plantella. Vprašanja lahko pošljete po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si ali po navadni pošti na Deloindom, Likozarjeva ulica 1, 1509 Ljubljana.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine