Uničen pridelek paradižnika
Paradižnik imam v rastlinjaku in že nekaj let zapored mi ga napada bolezen. Listi in deblo porjavijo in se posušijo. Prav tako propadejo plodovi. Koliko let imam lahko paradižnik na istem mestu?
Marica s Polzele
ODGOVOR STROKOVNJAKA:
Med najbolj pogoste in nevarne bolezni v Sloveniji spada paradižnikova plesen (Phytophthora infestans). Gliva okuži plodove, liste in stebla. Najprej se na listih pojavijo pege nepravilnih oblik, ki pozneje potemnijo in se začnejo sušiti. Temne pege se opazijo tudi na steblu, ponavadi na mestu, kjer se lahko zadržuje voda. V obdobju zorenja poleti in jeseni se okužba širi tudi na plodove. Pojavijo se temno rjave pege, ki so vdrte v plod. Okuženo mesto sčasoma otrdi, plod razpoka in postane neužiten.
Izvor okužbe so pogosto spore bolezni, ki so prezimile v tleh. Zato je izjemno pomembno upoštevati kolobar, saj je, če imamo paradižnik več let na istem mestu, možnost za okužbo veliko večja. Upoštevamo štiriletni kolobar in tako zmanjšamo možnost pojava bolezni. Rastlinjak je treba prestavljati, če je dovolj majhen, ali menjati zemljo, vsaj zgornjo plast. Z vrta je treba odstraniti vse okužene dele rastlin, s poudarkom na okuženih plodovih. Izvor okužb je lahko tudi krompir, saj ga bolezen kaj hitro okuži. Če na vrtu gojimo tudi krompir, ga je treba redno spremljati, saj se tam okužba pojavi najprej in se nato prenese še na paradižnik.
Bolezen paradižnikova plesen potrebuje za razvoj veliko toplote in vlago. Optimalna temperatura je med 16 in 22 °C. Veliko bolj so občutljivi paradižniki, ki jih gojimo v obliki grma, kot tisti, ki jih vzgajamo ob opori v višino. Pomembno je saditi paradižnik na primerno medvrstno razdaljo in razdaljo v vrsti, ki naj bo okoli 0,5 metra. Pregosta zasaditev pripomore k hitri okužbi z boleznijo.
Najbolj učinkovita zaščita je preventiva. Paradižniku pomagamo z naravnimi pripravki iz njivske preslice, sojinega lecitina, hitina in drugih, ki krepijo rastlinsko celično steno. Pomembno je, da začnemo takoj, ko rastline posadimo v zelenjavni vrt. S pripravkom jih škropimo enkrat na teden, saj tako zagotovimo kar največjo odpornost proti boleznim. Dobro je škropiti tudi po močnem dežju. Rastline otresemo, da dežne kaplje padejo na tla, in temeljito poškropimo. Uporabimo lahko tudi nizko koncentracijo bakrovega pripravka.
Imam veliko tulipanov, ki spomladi lepo pridejo iz zemlje, ko dosežejo višino 10 cm, pa se začnejo sušiti, rumeneti, potem pa gniti in jih lahko kar izpuliš iz zemlje. S tem imam težave že tri leta zapored, letos pa se podobno dogaja tudi z lilijami. Prekopala sem že več metrov gredice in v zemlji ne vidim ničesar. Prosim za nasvet, kako ravnati.
Nina iz Trebnjega
ODGOVOR STROKOVNJAKA:
Vzrok za propadanje čebulic nista nujno škodljivec ali bolezen. Lahko je v tleh preveč mokrote ali pa je kriva previsoka vsebnost kakšne snovi, ki povzroča propadanje. Pomembno je tudi, kaj je bilo prej na tej zemlji, če pa je pripeljana od drugod, od kod izvira.
Če je zemlja na primer zbita in lepljiva, sta lahko vzrok tudi slaba prezračenost in struktura tal. V tem primeru je treba urediti odcejanje odvečne vode z drenažo in poskrbeti za izboljšanje strukture tal z dodajanjem kremenovih peskov in organske snovi. Čebulice se dobro razvijajo le v rahlih, humoznih tleh. V zbitih tleh sicer lahko poženejo z energijo, ki jo vsebuje sama čebulica, vendar ne morejo tvoriti koreninic, ki bodo srkale vlago in hranila za rastlino v rasti. Zato čebulica propade.
Pošljite nam vprašanje
Vprašanja sprejemamo po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si in po klasični pošti na naslov Deloindom, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, obakrat s pripisom Vrtna svetovalnica.