V eni od prilog Deloindom se zasledila podatek o mešanem posevku korenčka in čebule. Zanima me, ali je učinek enak – varovanje pred muhama –, če skupaj sejem korenček in sadim šalotko. V katerem obdobju sta škodljivca najbolj dejavna in kakšen drug ukrep morda še pomaga?
Hvala za odgovor in lep pozdrav,
Andreja
-----
Koristni učinki mešanega posevka med čebulo in korenčkom so poznani že dolgo, saj se vrtnini medsebojno varujeta pred čebulno in korenjevo muho. Čebulna muha napada tudi šalotko, zato je korenček lahko koristen v mešanem posevku s to vrtnino. Res pa je, da je pogosto v času spomladanskega naleta muhe še tako majhen, da mogoče ne zagotavlja učinkovite zaščite, zato je na domačem vrtu priporočljivo uporabljati tudi druge načine naravnega varstva. Prvi je na primer prekrivanje posevka s vrtno tkanino, dokler šalotka ne doseže višine 10 centimetrov (ohlapno prekrivanje), saj je do te višine najbolj občutljiva na napad. Drug način varstva pred muho je poznejše sajenje, ko je spomladanska nevarnost napada že mimo. Učinkovite so tudi rumene lepljive plošče, na katere se lovi muha, še bolj pa so plošče koristne za ugotavljanje začetka njenega napada, kar nam pokaže, kdaj moramo čebulo in šalotko pokriti in zavarovati.
Čebulne muhe so manjše od hišnih muh, rjavkasto črne barve, so tudi nekoliko tanjše, in ko so prilepljene na plošče, so podobne velikemu komarju.
Čebulna muha ima dva do tri rodove na leto. Najmočnejši je spomladanski, običajno sredi aprila, predvsem če je ta hladen in vlažen. Drugi rod je proti koncu poletja in tretji jeseni. Zadnja generacija prezimi v zemlji v obliki bube.
Vsako leto imam težave s sajenjem fižola! Včasih ga namočim ali pa tudi ne in skoraj vedno mi seme nekaj požre! Zato ga skoraj vedno dosajam ali sadim dvakrat! Seme je drago, pa tudi čas izgubim. Prosim, če mi lahko svetujete, kaj narediti. Vrtnarim biološko in ne bi uporabljala pesticidov.
Hvala za odgovor in lepo vas pozdravljam,
Alenka iz Celja
-----
Pri sajenju fižola je nekaj osnovnih zakonitosti, ki jih je treba upoštevati za uspešen vznik in pozneje pridelek. Najprej je pomembna izbira tal, saj fižol ne mara prekislih in jih je v tem primeru treba izboljšati. Pri izdelavi sadilnega načrta je treba upoštevati, da ne raste dobro v družbi čebule, česna, pora in drobnjaka, zelo pa mu godijo šetraj, rdeča pesa, solata, kumare in zelena. Predvsem pa je treba počakati na pravi čas za sajenje, to je v maju, ko so tla že dovolj ogreta za uspešen vznik. Kali približno osem do deset dni.
Če pred sajenjem fižol namakate, se lahko zgodi, da ga pojedo nekateri insekti v tleh, na primer strune in mravlje, ki jih privabi zmehčana lupina in pogosto že zametki kalčka. Kalčke imajo radi tudi ptiči, ki jih iz tal celo izbrskajo, in o zrnju, ki ste ga posadili, seveda ni ne duha ne sluha. Svetujem vam, da pregledate, ali nimate v tleh kakšnih mravljišč ali strun. V tem primeru fižol raje posadite na drugi gredici, na tej pa se lotite zatiranja škodljivcev – seveda na naraven način. Pred ptiči lahko mlad posevek zavarujete z mrežo. Pred sajenjem fižola tudi ne namakajte, temveč ga posadite v dovolj topla tla in mu pustite čas, da vzkali.