Plodovke v visoki gredi

Pred hišo smo postavili tri visoke grede. Vanje želimo posaditi različne plodovke. V eni bodo paradižniki, v drugi paprike in v tretji jajčevci. Ali bi bilo bolje, če bi jih kar pomešali? Kaj bi bilo dobro posaditi zraven?

Ajda iz Postojne

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Če imamo na voljo več visokih gred, je lahko v vsaki ena vrsta plodovk ali pa mešan nasad. To je samo stvar okusa in estetskega videza gred. Vedno pa kombiniramo druge vrtnine tako, da pod visokimi plodovkami ne ostane preveč praznih tal. Smisel tega je, da zmanjšamo izhlapevanje iz visokih gred in zapolnimo dani prostor, ki ga je v primerjavi s klasičnim vrtom seveda manj. V bližino paradižnika lahko posadimo zelje ali paradižnik posadimo ob zelje, ki smo ga posadili spomladi. Ob paradižniku posadimo ali posejemo baziliko. Tako naj bo med dvema paradižnikoma ena bazilika. Izboljšala mu bo okus. Med zelje posadimo timijan, ki odganja plesni in uši. Preden se paradižnik razraste, lahko med njim in zel­jem posejemo solato in jo porežemo, preden glavna posevka zrasteta do višine, ki bi bila moteča. Prav tako lahko okoli paradižnika in zelja posadimo česen, čebulo ali drobnjak, ki so obema dober sosed. Stranice pa lahko zapolnimo z obešankami ali koriti, v katerih gojimo npr. jagode. Prav tako na robove visokih gred posejemo kapucinke, ki se bodo spuščale ob stranicah. Za kumare naredimo oporo tako, da z mrežo podaljšamo stranico grede. Zraven gre seveda koper. Poleg omenjenih vrtnin se najde tudi nekaj prostora za vrsto redkvic, korenja, nadzemne kolerabice.

Zaščita sadik plodovk

Vsako leto imam nekakšne bolezni na paradižniku in kumarah. Pri teh vrtninah so težave najbolj izrazite, opažam pa jih tudi na drugih. Ali lahko sadike s čim poškropim že ob sajenju, da bodo čim bolj zaščitene? Želela bi, da je sredstvo ekološko, ker kemičnih pripravkov ne uporabljamo.

Tina iz Radovljice

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Če želimo zaščititi vrtnine, še posebno plodovke, pred boleznimi na ekološki način, je nujno prvič škropiti z naravnimi sredstvi že takoj po sajenju na prosto. In seveda potem nadaljevati vse do konca sezone. Razumljivo, največje težave opazimo na največjih in pomembnih vrtninah, kot so paradižnik in kumare. Na paradižniku jih povzroča paradižnikova plesen, pegavost, na kumarah in bučkah pa pepelovka in plesen. Da jih zaščitimo, jih ob sajenju na prosto zalijemo in še poškropimo z naravnim pripravkom na osnovi oomicet. To so organizmi, ki delujejo kot paraziti na glivah (glivičnih bolez­nih). Sredstvo ostane v rastlini, na njenem koreninskem sistemu, in deluje proti okužbam. Obenem pa spodbuja rast in razvoj teh vrtnin. Pripravek z oomicetami ne deluje le preventivno, temveč tudi kurativno, ko se bolezen že pojavi. Zato je pomembno, da opazujemo rastline vsak dan, še posebno po padavinah, ko so bolezni najbolj pogoste. Poleg tega sredstva uporabljamo tudi izdelke na osnovi njivske preslice. S temi je treba škropiti redno, vsaj enkrat na teden. Sredstvo deluje tako, da odebeli celično steno rastline, kar fizično onemogoča vdor bolezni v rastlino.

!!galerija!!

Kako do lastnega semena vrtnin

Imamo večji vrt in se sprašujemo, kako pridelati lastno seme cvetače, brstičnega ohrovta, pora, rdeče pese. Ali so vse te vrtnine dvoletnice?

Nik prek spletne strani

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Seme vrtnin pridelamo tako, da jih pustimo zacveteti in semeniti. Vrtnine delimo glede na cvetenje na enoletne in dvoletne. V prvem letu rasti cvetijo: brokoli, cvetača, redkvica, fižol, grah, bučke in buče, kumare, paradižnik, paprika, koruza, rukola, špinača. V drugem letu rasti (vrtnine prezimijo na prostem) pa cvetijo: korenček, peteršilj, rdeča pesa, čebula, blitva, zelje. Seme pobiramo samo pri sortah in ne pri hibridih (oznaka F1 pri imenu sorte). Hibridi niso gensko spremenjene rastline, ampak so križanci med čisto žensko in moško linijo. Rastline iz semena hibridov ne bodo imele več enakih lastnosti, kot jih je imela matična rastlina. Poleg tega seme pobiramo samo pri samooprašnih vrstah vrtnin, saj se tujeprašne med seboj križajo in tudi rastline iz teh semen ne bodo več podobne svojim staršem. Tujeprašne so npr. čebula, paprika, radič, buče in bučke. Za vzgojo semena vedno pustimo najmočnejšo in najlepšo rast­lino, ki jo tudi označimo z listkom. Suho seme shranimo v platnenih vrečah ali steklenih kozarcih v suhem in hladnem prostoru, kjer ni nihanja temperature. Temperatura naj bo okoli 15 stopinj Celzija.