Vrtnarjenje: Za dobre prve korake

16. 2. 2021 | Besedilo: J. B.

vrt, vrtnarjenje, vrt za začetnike

Ste se odločili, da boste letos začeli vrtnariti? Zdaj je pravi čas, da zastavite prve korake – ne še na prostem, ker je premrzlo, a pomemben je dober načrt glede na izhodiščno stanje. Začetek bo namreč odvisen tudi od tega, ali boste grede zastavili na površini, na kateri sta bila pred kratkim že vrt ali njiva, ali jih nameravate urediti na »sveži« parceli, kjer so teren izravnali po postavitvi novogradnje, in morate še preveriti, kaj se skriva pod površino.

Od tega je namreč odvisna globina tal (pogovorno zemlje), ki jih je mogoče rahljati in obdelati. Medtem ko vrtna trata denimo potrebuje 20 centimetrov zemlje, je za vrtnine (z izjemo hitro rastočih solatnic za rezanje) potrebna vsaj 30 centimetrov debela plast rodovitnih tal, ki bodo rastline oskrbovala s hranili, zadrževala vlago in zrak ter jim zagotavljala oporo (korenovke, korenine prezimnih radičev, kapusnic, plodovk, kot so paradižnik, paprike, jajčevci). Če nameravate posaditi tudi grmasto jagodičevje ali sadno drevo, je priporočljiva vsaj 50-centimetrska plast.

Dovolj globoka, prepustna, zračna tla

Ključno je, da pod rodovitno plastjo ne zastaja voda, torej, da so tla prepustna. To lastnost lahko ob obilnejših padavinah na parceli, kjer bi si radi uredili vrt, preverite tudi sami. Težavni so lahko tereni, kjer je pod gornjim slojem neprepustna glinasta plast ali se v tleh skrivajo gradbeni ostanki, npr. malte ali cementa.

Če je rodovitna plast na vašem vrtu preplit­va ali zastaja voda in bodo potrebna obsež­nejša dela (dovoz kakovostne prsti, odkop gradbenih ostankov ali ureditev drenaže za odvodnjavanje), lahko v prvih sezonah začnete pridelovati vrtnine v dvignjenih gredah, ki jih napolnite z raznolikim organskim materialom in le vrhnjo plastjo kupljenega substrata ali toplotno obdelanega komposta.

Na »podedovanih« ali najetih površinah, ki so jih kot vrtove ali njive obdelovali že v minulih letih, globina in rodovitnost navadno nista problem. Žal pa se je ponekod na občinskih površinah, na novo urejenih za vrtičkarje, uveljavila praksa, da so z njih odstranili in »na lepše« odpeljali vrhnjo plast zemlje, ki so jo tu z gnojenjem, dodajanjem vrtnega komposta in navožene zemlje kultivirale prejšnje generacije vrtičkarjev.

PREBERITE ŠE: KOLUMNA JERNEJE JOŠAR: SETVENI KOLEDAR ZAKON, GLAVNA ORGANIZACIJA


Sončen teren, zaščiten pred prometom, dostop do vode

Za zelenjavne gredice, tudi za visoke grede, namenimo čim bolj osončen del vrta, nekaj gredic pa lahko leži v senci drevesnih kro­šenj. Nekatere vrtnine nam­reč ne potrebujejo močnega sonca, prija jim delna senca; ta bo dobrodošla tudi za sencoljubne okras­ne trajnice. Grede, na katerih bomo gojili zelenjavo, pomak­nemo čim bolj stran od ceste. Onesnaženje lahko ublažimo, če vrt na prometno stran ogradimo z drobnolist­nimi grmovnicami.

Ključno je, da je v bližini vir vode, da je ne boste nosili predaleč. Če boste zraven postavili vsaj manjšo lopo, poskrbite za zbiranje deževnice s strehe.

Analiza zemlje

Struktura zgornje plasti tal se po različnih območjih Slovenije precej razlikuje (peščena, glinasta, prodnata), zato bomo morali upoštevati priporočila za njihovo izboljšavo. Težka glinena tla na primer veliko bolje zadržujejo vodo in hranila, so pa manj zračna in hladnejša. Če imamo opraviti skrajnim primerom takih tal, bomo morali razmisliti o izboljšavi drenaže s peskom, nasprotno pa velja za zelo lahka, peščena tla, ki prehitro izgubijo hranila in vodo, zato jim bomo morali dodajati več organskega materiala (vrtni kompost, zastirka iz slame, sena, žagovine, zeleno gnojenje).

Ne glede na to, ali bomo vrtne gredice zastavili na novi ali že prej obdelovani površini, je priporočljivo vzorec prsti odnesti v laboratorijsko analizo tal in naročiti gnojilni nasvet na podlagi rezultatov. Za vrtičkarje je smiselna analiza kislosti zemlje (pH), rastlinam dostopnega fosforja in kalija ter organske snovi. Pri nas jo opravljajo laboratoriji na Kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani in na kmetijsko-gozdarskih zavodih v Novi Gorici, Mariboru, na Ptuju in v Murski Soboti. Zemljo analizirajo tudi nekatera druga podjetja, njihovi nasveti pa so pogosto vezani na gnojila ali dodatke iz njihovega prodajnega programa.

Za analizo potrebujemo vrtno zemljo brez kamenja in vidnih ostankov rastlin. Vzorce odvzamemo pred začetkom sezone oziroma gnojenjem na kakšnih desetih mestih, jih dobro premešamo in odmerimo okrog kilogram zemlje, ki jo v plastični vrečki odnesemo v laboratorij. Na terenu za zelenjavne gredice odvzemamo zemljo v globini 0 do 30 cm, za sadovnjak pa od 0 do 60 cm. Vzorce odvzamemo z lopato, pri čemer smo pozorni, da zajamemo reženj po vsej želeni globini.

!!galerija!!


Velikost vrta

Novopečeni vrtičkarji se pogosto sprašujejo, kolikšno površino naj namenijo vrtninam. Ta je seveda odvisna od njihovih prehranjevalnih navad in od tega, koliko so se pripravljeni posvečati vrtnarjenju. Začeti je dobro z manjšim vrtom in ga povečevati z izkušnjami (lahko že sredi sezone). Tudi ko se odločite za končno velikost in postavitev vrta, si delo zastavite po fazah, v več sezonah. Na splošno velja, da za sprotno porabo na osebo zadostuje 10 kvadratnih metrov površine, če želimo ozimnico, pa dvakrat več. V visokih gredah je pridelek večji kot na običajnih gredicah.


Oblika in širina gredic

Oblika gredic je lahko poljubna, med njimi pa nujno uredimo trajne potke, široke vsaj 30 centimetrov, po katerih bomo hodili. Širina gred naj bo do 120 centimetrov, toliko, da lahko brez težav sežemo na sredino z ene in druge strani. Pomembno je, da so potke stalne, zaradi zbitosti tal pod njimi jih ne prestavljamo.

Ekološki način

Ekološki način vrtnarjenja je pri tistih, ki se ga lotevajo na novo, postal skoraj standard. Na javnih najemnih vrtičkih pa je takšen pristop edini mogoč. In kaj pomeni? Da ne uporabljamo mineralnih gnojil ter kemično-sintetičnih škropiv za varstvo rastlin (z drugo besedo tem sredstvom proti rastlinskim boleznim, škodljivcem in plevelu pravimo pesticidi), da dobro kondicijo rastlin ohranjamo z izbiro odpornih in avtohtonih sort, kolobarjenjem oz. vrstenjem vrtnin na gredicah, naravnimi pripravki za zaščito ter z zastiranjem gredic z organskim materialom, ki zelo zmanjša izhlapevanje vode iz tal. In ključno: rodovitnost ohranjamo in povečujemo tako, da tla gnojimo z domačim kompostom, ekološkim hlevskim gnojem ali kupljenimi organskimi gnojili.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE