Vrtnarski nasveti: Čas je za domače sadike

Seme lahko pridelamo sami, veliko bolj preprosto pa ga je kupiti, saj je izbira vsako leto večja. Kupljeno seme ima na vrečki točno napisano, kakšna je kalivost v odstotkih. Seveda hočemo, da je ta številka čim bližje 100. Pogosto pa vrtnarji vzgojimo rastline za seme kar na domačem vrtu. Vendar nismo prepričani o kakovosti. Če imamo doma še kaj starega semena, je najbolje, da naredimo preprost kalilni preizkus. Naključno vzamemo kakšnih 100 semen (če so drobna) in jih položimo na krož­nik med dve plasti papirja. Pri plodovkah je dovolj 10 semen. Papir navlažimo in krožnik po­stavimo v temen prostor. Če po tednu dni ni vzklila vsaj polovica, je seme neuporabno. Zlasti pri plodovkah skaljeno seme takoj posadimo v zemljo in nadaljujemo vzgojo. Če se morda pojavi črna ali siva prevleka – plesen na semenu –, ga takoj zavržemo in uničimo.

Kako dolgo je seme uporabno

Kalivost in življenjska doba semena se z leti zmanjšujeta, in sicer glede na vrsto vrtnine. Okvirno je uporabno:

• 1 leto: črni koren, koruza, čebula, por, bučke;

• 2 leti: fižol in peteršilj;

• 3 leta: grah, korenje;

• 4 leta: rdeča pesa, paradižnik, zelje, špinača, grah in solata;

• 5 let: endivija, kumare, redkvice, blitva. Seme zelene, melon in kumaric obdrži kalivost še dlje, seveda ga moramo nujno hraniti v suhem in hladnem prostoru.

Posoda in zemlja

Kakovostna zemlja omogoči hiter razvoj koreninskega sistema in tako močnejše sadike. V njej so vse potrebne hranilne snovi in voda, za katero skrbimo z zalivanjem oz. pršenjem. Za setev uporabimo kakovostno specialno zemljo za setev in pikiranje, ki je sestavljena iz naravnih šot in je posebej prilagojena za sejančke. Imeti mora fino strukturo, da se mlada rastlinica lažje učvrsti in ima močnejšo začetno rast. Uporabimo jo tudi za poznejšo vzgojo pikirancev.

Z zemljo napolnimo primerne setvene posode, lončke ali setvenice – posebne plošče iz plastičnih materialov ali stiropora z večjim številom luknjic oz. setvenih mest. Najbolje je, da si vsako leto priskrbimo nove posode, ker se tako izognemo prenosu različnih bolezni, ki so v okuženem semenu. Uporabimo lahko papirnato škatlo za jajca in tudi jajčne lupine. V škatlo za jajca nasujemo zemljo in posejemo seme.

Substrat mora biti ves čas vlažen, hkrati pa ne prepojen z vodo. Najbolje je, da sejance zalijemo, ne da bi jim zmočili liste. Tako je najlaže, če posodo za kratek čas postavimo v vodo in jo vzamemo iz nje, ko se substrat navlaži. Z nežnim pihanjem okrepimo mlade rastline, saj posnemamo naravno okolje. Tako na primer s kosom kartona vsak dan nekajkrat nežno zapihamo po sejančkih. Pred presajanjem na prosto pa je dobro mlade rastlinice prestaviti na hladnejše mesto, da se utrdijo.

Temperatura in svetloba

Sadike potrebujejo za razvoj precej visoke in enakomerne dnevne in nočne temperature. Najbolj škodljivo je hitro in veliko nihanje temperature, še zlasti pa moramo biti pozorni na nočne temperature, ki naj ne bodo prenizke glede na dnevne; v povpreč­ju naj razlika ne bo večja kot 5 do 10 stopinj Celzija.

Upoštevati moramo tudi toplotne zahteve posameznih vrst vrtnin. Plodovke so toplot­no najzahtevnejše in potrebujejo za vznik okoli 25 stopinj Celzija, medtem ko so solatnice in kapusnice skromnejše in se zadovoljijo s temperaturo okoli 20 stopinj Celzija. Pozorni moramo biti tudi na primerno osvetlitev, še posebno takoj po vzniku, da preprečimo pretegnjenost sadik. Na splošno velja, da potrebujejo več svetlobe sejanci rastlin, ki kalijo pri višji temperaturi. Po drugi strani pa mladih rastlinic ne smemo izpostavljati neposrednim sončnim žarkom, saj se radi pojavijo ožigi. Če živimo v kraju, kjer je pogosto oblačno ali megleno, je dobro razmisliti o nakupu luči, namenjenih prav za vzgojo rastlin, ki jih prodajajo številne trgovine s kmetijskimi izdelki.