Vrtnarski nasveti: Čas je za solatnice in kapusnice

Za jesenske zasaditve zelenjave zadostuje že plitvo rahljanje tal. Tako ne izgubljamo dragocene vlage v tleh, ampak poskrbimo, da bo na voljo sadikam. Ob osnovni pripravi tal obnovimo zaloge hranil za solatnice, še posebno tiste, ki bodo rasle do pozne jeseni ali celo pozimi. Uporabimo kakovostna tekoča organska gnojila, ki vsebujejo vsa po­trebna hranila za uspešno pridelavo zelenjave.

Motovilec

Motovilec, radič, solata in rukola. Iz vseh vrst pripravljamo solato, vendar sta si le radič in solata sorodna. To dejstvo nam zelo olajša kolobarjenje in odločanje, kam posaditi katero vrsto. Za hranila so nezahtevna skupina zelenjadnic. Potrebujejo zmerno pognojeno zemljo, zato jo zanje pripravimo in pognojimo že pred sajenjem oz. sejanjem. Motovilec spada med špajkovke, zato z njegovo umestitvijo v kolobar ne bomo imeli težav. Zlahka ga posadimo na mesta, kjer smo poleti pobrali čebulnice ali stročnice. Običajno ga kar neposredno sejemo na vrt, lahko ga kombiniramo s špinačo ali rukolo v sosednji vrsti. Če želimo prihraniti čas, se odločimo za presajanje že vzgojenih sadik.

PREBERITE ŠE: SETVENI KOLEDAR – SEPTEMBER 2024

Radič in solata

Malo težje bo v kolobar umestiti radič in solato. Ker sta si sorodna in ju v sezoni sadimo terminsko, torej večkrat zapored, da nam pridelek dozoreva sproti, bomo morali paziti, da ju ne posadimo drugega za drugim. Z njima nadomestimo plodovke ali čebulnice. Glavice radiča skladiščimo kar na vrtu, saj prenesejo do minus 8 stopinj Celzija. Pri prezimnih sortah novembra izkopljemo korenine za siljenje ali jih nekaj pustimo za rezanje glavic oz. rozet spomladi. Na visoke grede sejemo solate kar na gosto in jih poz­neje pogumno redčimo. Namen redčenja je rastlinam zagotoviti dovolj prostora (30 do 35 cm x 30 do 35 cm), da bodo lahko oblikovale glavice in da bo greda dovolj zračna. Sadike, ki smo jih izpulili, porabimo za okusne solate ali jih presadimo.

Najpogostejše sorte solatnic

• Solata, glavnata ali rozetasta,
(Lactuca sativa L.): posavka, ljubljanska ledenka, zimska rjavka
• Radič, listnati, za rezanje lista,
(Cichorium intybus L.): tržaški solatnik, katalonski radič ali cikorija, treviški
• Radič, glavnati, (Cichorium intybus L.): castelfranco, palla rosa, pan di zucchero (sladkorni ali štrucasti), bianco di milano, verona
• Endivija (Cichorium endivia L.): eskariol rumena in zelena, dečja glava, malan, eros, kethel, sardana, pankaljerka (kodrolistna)
• Motovilec (Valerianella locusta L.): ljubljanski, žličar, pomladin, holandski

Rukola

Rukolo prav tako uporabljamo za solate, a botanično spada v družino križnic – je sorodnica zelja, cvetače, kolerabe, hrena, redkve in repe. Ko jo bomo umeščali v kolobar, se bomo zato izognili gredam, kjer smo letos pridelovali kapusnice. Na trgu bomo našli dve rukoli. Razlikujeta se po velikosti in obliki listov ter pikantnosti. Večje in manj narezane aromatične liste najdemo pri navadni rukoli (Eruca sativa), ki jo običajno srečamo na vrtnih gredah. Manjši in bolj narezani listi z močnejšim okusom pa so značilni za divjo rukolo – tankolistni dvoredec (Diplotaxis tenuifolia).

Križnice

Septembra je še vedno čas, da posadimo nekatere zelenjadnice iz botanične družine križnic. Poleg rukole denimo tudi redkvico. Ker ima kratko rastno dobo, bomo pridelek pobirali že prihodnji mesec. Če pa nam vreme prizanese in se poletje malenkost podaljša, lahko posadimo tudi še kako nadzemno kolerabico.