Ko pogledamo v naravo, tam le stežka najdemo monokulture, le eno rastlinsko vrsto, ki uspeva na določeni površini, medtem ko je na slovenskih vrtovih to skoraj pravilo. Torej vrt, kjer leto za letom na isti površini raste le ena rastlinska vrsta. Posledice takega načina se kažejo kot slabšanje vitalnosti in rodovitnosti tal, pojav bolezni in škodljivcev, sčasoma se zmanjšata tudi pridelek in njegova kakovost. Zato priporočamo, da vrt­narji uporabljajo kolobarjenje oz. vrstenje vrtnin. Pri tem upoštevamo zahteve vrtnin po hranilih, poleg tega pa tudi lastnost rastlin, da skozi korenine izločajo snovi, ki so za sosednje ali naslednje zelen­jadnice lahko škodljive.

Nekatere rastline dobro uspevajo na isti površini nekaj sezon, medtem ko druge ne. Če te vseeno leto za letom sadimo na isto mesto, se to hitro pokaže kot slab pridelek. Takrat vrtnarji navadno krivijo zemljo, sadiko (seme) in vse drugo, le zanemarjanja lastnosti vrtnin ne.

Rastline, ki same sebe dobro prenašajo in jih lahko več let gojimo na isti površini, so bob, zelena, por, kumare in paradižnik. Rastline, ki same sebe slabo prenašajo in zahtevajo kolobar (vrstenje), so grah, rdeča pesa, peteršilj, korenček, bučke, špinača. Rastline, ki pa se ne prenašajo, kadar si prehitro sledijo v kolobarju, so ohrovt, cvetača, zelje, krompir in fižol.

Kolobarjenje glede na sorodstvene vezi

Prvo pravilo, ki ga je treba upoštevati, je, da na posameznih predelih, ki smo jih prilagodili sistemu kolobarjenja, skupaj posadimo sorodnike. Če na eni gredici ni dovolj prostora za vrtnine, ki jih uvrščamo v isto družino, skupaj umestimo tiste, ki imajo podobne rastne zahteve. Tako se proti koncu maja ne bomo znašli v težavah, ko bi za zadnje vrtnine dodatno ustvarjali prostor na neprimernih mestih na vrtu. Stročnice (fižol, grah, bob …) sodijo v družino metuljnic in na vrtu niso uporabne le kot vrtnine, temveč tudi kot rastline za zeleno gnojenje. Zaradi te svoje edinstvene lastnosti so stročnice prve v kolobarju na vrtu. Pri vrstenju vrtnin je treba še posebej paziti na neugod­no zaporedje čebulnic (čebula, česen, por, drobnjak, šalotka) in stročnic. Zato čebulnice nikoli ne sledijo stročnicam, enako velja tudi obratno.

Aplikacija nam je lahko v pomoč

Ker je kolobarjenje precej zahtevno, si lahko pri načrtovanju pomagamo z brezplačno aplikacijo naredivrt.si. Ta nam razdeli vrt na štiri poljine in umesti vrtnine na pravo mesto. Prav tako svetuje glede gnojenja, dobrih sosedov in tega, katere bolezni in škodljivce lahko pričakujemo.

!!galerija!!

Stročnicam torej sledijo največji požrešneži med vrtninami, kapusnice, ki so le del družine križnic. Med kapusnicami zasledimo zlasti zelje, cvetačo, glavnati ohrovt ter brstični in listnati ohrovt, v družino križnic pa sodijo tudi redkvica, redkev, repa in koleraba. Stročnicam poleg kapusnic lahko sledijo bučnice, kot so kumarice, buče in bučke, tudi okrasne, lubenice in melone, kumare in čajota, ter solatnice. Tudi krompir in sladka koruza bosta lepo uspevala v kolobarju za njimi. Navedene so najbolj požrešne kapusnice, nekoliko manj lačne in zahtevne pa so plodovke, med katere poleg bučnic uvrščamo še družino razhudnikov. V to družino spadajo paradižnik, paprika in jajčevec, pa tudi krompir. Ravno zaradi tega je pri načrtovanju kolobarja zelo dobro vedeti, da je krompir najbližji sorodnik paradižnika, seveda s tem tudi paprike in jajčevca. Veliko težav s paradižnikom izvira iz dejstva, da tega ponavadi ne upoštevamo. Pri snovanju kolobarja pomislimo tudi na kobulnice, med katere uvrščamo korenček, peteršilj, sladki komarček, zeleno in pastinak. Ker špinačnice v tla oddajajo posebne kemične snovi, smo pozorni, da imajo dovolj širok kolobar (vsaj štiri leta). Na vsakem slovenskem vrtu pa med vrtninami zagotovo izstopa solata, ki jo uvrščamo med solatnice. V tej skupini so poleg nje radič, endivija, artičoka in črni koren.

Klopi na vrtu

Pri delu na domačem vrtu nas lahko napadejo klopi. Zelo pogosto nas to preseneti in se nam zdi nemogoče. A klopi pridejo na vrt z divjimi živalmi (ježi, ptice, srnjad ...) in tudi z domačimi ljubljenčki, ki jih poberejo na sprehodu. Potem se pogosto zadržujejo na višjih rastlinah, saj nas tako lažje dosežejo. Zato se je tudi pri delu na vrtu pamet­no zaščititi s kakovostnim sredstvom proti klopom, saj ti prenašajo številne nevarne bolezni.