Zaščiten prostor pomeni, da z njim zavarujemo rastline pred vremenskimi vplivi. Najpogosteje na vrtovih videvamo rastlinjake, ki so lahko prekriti s steklom, polikarbonatom ali polietilensko folijo. Poleg rastlinjakov so zaščiteni prostori tudi tople grede, nizki in visoki tuneli. Pri toplih gredah se običajno uporablja za zaščito steklo ali polikarbonat, pri tunelih pa folija, ki jo lahko nadomestimo tudi s kopreno ali protitočno mrežo. Ker so nizki tuneli premični, jih lahko pokrijemo z agrokopreno, ki je uporabna tudi kot dodatna zaščita v rastlinjakih ob zelo hladnih dneh.

PREBERITE ŠE: TAKO VESTE, DA JE ČAS, DA PRENEHATE S SEZONSKIM ZALIVANJEM VRTA

Daljša sezona pridelave

Najpogostejši razlog za postavitev zaščitenega prostora je možnost podaljšanja rast­ne sezone. V rastlinjaku je temperatura višja kot zunaj, in čeprav je pozimi razlika le nekaj stopinj, je to že dovolj, da zunaj zelenjava ne raste, v rastlinjaku pa. Seveda vanj zdaj ne bomo sadili toplotno zahtevnih rastlin, kot so paradižnik, paprika, bučke ali jajčevci, bomo pa lahko gojili različne solate. Če je zima dokaj mila, se lahko zgodi, da bo dovolj toplo tudi za kakšno kapusnico. In kar naenkrat smo preskrbljeni s svojo zelen­javo celo leto. Toda ker je rastlinjak ali katerikoli drug zaščiten prostor pokrit in tako varuje rastline pred vremenom, pomeni, da je količina vode, ki jo rastline prejmejo, odvisna od nas.

Kako izkoristiti zaščiteno površino?

Med različnimi zaščitenimi prostori je najbolj vsestranski rastlinjak. Primeren je za lastno vzgojo sadik v večini leta. Sadike, vzgojene v rastlinjaku, nikakor ne bodo pretegnjene, saj bodo imele dovolj svetlobe. Prav tako bodo prilagojene na rastne razmere, zato bo stres ob presajanju manjši. Zaradi vseh prednosti poskušamo rastlinjak čim bolje izkoristiti, tako da imamo grede vedno zasajene. Primer dobre prakse je greda, zasajena s paradižnikom, ki se proti koncu poletja že poslavlja. Še preden poberemo vse plodove, spodaj posadimo sadike zelenjave za zimsko pridelavo.

!!galerija!!

Kaj je najbolj primerno za zimsko pridelavo?

V običajnih zimah v Sloveniji lahko v rast­linjaku gojimo najrazličnejše solate – od zimske solate, špinače in motovilca vse do radiča in rukole. Seveda ob izbiri primerne sorte. Preden se lotimo sajenja sadik, moramo v tleh z gnojenjem nadomestiti porab­ljena hranila. Najboljša izbira so kakovost­na peletirana organska gnojila, s katerimi prsti dodamo poleg hranil tudi organsko snov. Pri odmerjanju upoštevamo navodila proizvajalca, saj nekatere rastline zaradi krajšega dneva ne morejo vgraditi dušika v prirast, ostane pa v njih v obliki nitrata. Povišane vsebnosti nitratov so pogost problem pri preveč pognojeni špinači v jesenskem in zimskem času. Če se gnojenju res ne moremo izogniti, raje posezimo po biostimulatorjih na osnovi morskih alg, ki bodo rastline krepili in spodbujali njihovo rast. Pri sajenju bodimo preudarni in sadike dodajajmo terminsko, tako se bomo izognili sočasnemu zorenju prevelike količine pridelka. Za primer: ta teden posadimo pet sadik, prihodnji teden še pet sadik ... Tako kot smo jih sadili, bodo dozorevale – postop­no. Vendar ne pozabimo, jeseni lahko v rastlin­jake posadimo še kaj drugega kot le solatnice. Ob primernem vremenu bomo lahko pridelali še kitajsko zelje, kolerabice, listnati ohrovt in blitvo. Pozno oktobra prideta na vrsto še čebula in česen, ki bosta zaradi za­ščitenega prostora tudi prej dozorela.

PREBERITE ŠE: TO JE RAZLOG, ZAKAJ JESENI NE BI SMELI GRABITI ODPADLEGA LISTJA

Zalivanje prilagodimo vremenu in potrebam

Tudi v hladnejšem delu leta ne pozabimo na zalivanje. Zavedati pa se moramo, da jesensko vreme s seboj prinaša tudi nižje temperature in višjo zračno vlažnost. Tako rastline potrebujejo manj vode, kot so je poleti, zato je treba količino vode in pogostost zalivanja prilagoditi vremenu in potrebam vrtnin. Višja vlažnost pa ne pomeni le manj zalivanja, ampak tudi večje možnosti za okužbe z boleznimi. Pri vzgoji zelenjave iz sadik je pomembno, da krepimo že same sadike pred presajanjem. Najbolj jim bo koristila redna tedenska uporaba pripravkov na osnovi njivske preslice. Kljub temu se jeseni ravno na solatah rada pojavi solatna plesen. Takoj ko opazimo prve znake okužb, je treba ukrepati s kurativnimi sredstvi, kot so univerzalni fungicidi.