Na vrtu in v visokih gredah je lahko posamezna zelenjava drugim dobra ali slaba soseda – lahko je tudi oboje, za eno vrtnino dobra in za drugo slaba. Dobri sosedje privabljajo koristne žuželke, odvračajo škodljivce, varujejo sosede z različnimi naravnimi spojinami, kot so eterična olja, ki delujejo varovalno tudi pred bakterijami, glivami in virusi, hkrati pa lahko s svojo velikostjo ščitijo manjše pred soncem in vetrom. Učinki dobrih odnosov so lahko našim očem tudi skriti, ker določeni procesi potekajo v tleh. Rastline lahko iz korenin izločajo spojine, ki delujejo odvračalno za škodljivce ali pa, nasprotno, privabljajo koristne organizme h koreninam sosednjih rastlin. Pri slabo zasnovanem mešanem posevku bo pridelek manjši, kot bi bil lahko, ali pa bo večja škoda na njem. To se zelo rado zgodi pri mešanem posevku rastlin, ki jih napadajo iste bolezni in škodljivci. Lahko pa je razlog tudi drugje – v alelopatskih spojinah ali zaviralcih rasti, zaradi katerih se sosednje vrtnine ne bodo dobro počutile v tleh. Tako bomo imeli manjše in slabše rodne rastline, ki jim niti gnojenje ne bo kaj prida pomagalo. Skratka, sosedski odnosi, naj bodo dobri ali slabi, se kažejo na vseh ravneh rasti in razvoja rastlin.
Katere vrste zelenjave so dobre in katere slabe sosede, najdete na spletni strani. Poleg zelenjave so lahko dobri ali slabi sosedje tudi zelišča. Nekaj je takih, ki so na naših vrtovih zelo pogosto, in to z razlogom. Med njimi je bazilika. Najdemo jo skoraj na vsakem vrtu, dobro raste v družbi paradižnika, paprike, jajčevca in kumar. A naj ne bo namenjena le za pesto in omake. Odganja muhe, komarje, listne uši in molje, zato jo lahko posadimo še v kakšen lonček in jo imamo na terasi ali drugem priljubljenem kotičku na vrtu. Zelo pogosto vidimo na vrtovih tudi kapucinke – redkokdo pa ve, da so to zelo koristne rastline. Lahko jih sadimo po celotni visoki gredi, še posebno po robovih, saj odganjajo polže in talne škodljivce, pa tudi uši in bolhače. Ena manj poznanih dobrih sosed je rabarbara. Z vrta nam bo odgnala čebulno, porovo in korenjevo muho.
V visoke grede lahko posadimo prav vse – izbira je odvisna zlasti od naših želja. Lahko si omislimo povsem zelenjavne visoke grede, lahko samo cvetlične ali nekaj vmes. Pred vsakim sajenjem pa najprej poskrbimo za rodnost. Gredo pognojimo z granuliranim organskim gnojilom z visoko vsebnostjo organske snovi, ki vsebuje poleg vseh hranil še huminske in fulvinske kisline. Tako jo bomo pripravili za sajenje novih vrtnin. Marsikdo bo sicer trdil, da je v visoke grede najbolje saditi samo nizke rastline. S praktičnega vidika je to res, z nižjih rastlin bomo lažje pobrali pridelek in jih ob morebitnem pojavu bolezni ali škodljivca poškropili z zaščitnimi sredstvi. Vendar to še ne pomeni, da v visoke grede ne moremo saditi tudi višjih rastlin. Pri nekaterih, kot so recimo visoki fižol ali kumare, se lahko znajdemo in jim oporo namesto v višino postavimo v širino. Tako bodo imele rastline prostor za razrast, mi pa si bomo olajšali pobiranje pridelka. Visoko gredo lahko zasadimo le z zelišči, da bodo vedno pri roki. Izognimo pa se agresivnim rastlinam. To so tiste, ki prerastejo sosednje rastline, se razrastejo in so trdovratne, kot sta recimo meta in lepi slak. Že na vrtnih gredah se zelo hitro razrastejo, tu pa nam bodo hitro prerasle celotno površino. Prav tako se izognimo sajenju strupenih rastlin med zelenjavo in preostale za uživanje namenjene rastline. Pri delu na vrtu se moramo vedno zaščititi tudi pred klopi – najdejo nas na sprehodu v gozdu, na travniku in celo na našem vrtu. Zato je priporočljivo redno uporabljati repelente.