Vrtnarski nasveti: Vzgoja plodovk

Pridelava se začne z izbiro kakovostne sadike. Imeti mora zdrave, bele korenine, ki lepo in enakomerno preraščajo zemljo v lončku. To bo dobro izhodišče za nadaljnjo rast in razvoj. Sadika paradižnika naj bo visoka največ 20 cm, ker se prevelike težje prilagajajo spremembam, ki jih prinese presajanje. Poleg tega naj bo močne in zbite rasti. Pretegnjenih ne izbirajmo, kar pomeni, da rastline, ki imajo šibke liste in med njimi prevelike razmike, pustimo v trgovini. Steblo naj bo debelo približno centimeter oz. za svinčnik. Če so na sadiki že posamezni cvetovi, jih odstranimo, da se energija usmeri v rast. Enako izbiramo sadike jajčevca in pap­rike. Pri kumarah in bučkah naj bodo razviti že prvi pravi listi, močni in brez znakov bolezni. Pri paradižniku so velike razlike v občutljivosti sort na bolezni. Sorta volovsko srce na primer spada med občutljivejše in zelo hitro pokaže pomanjkanje kalcija in različna odstopanja od optimalnih razmer.

PREBERITE ŠE: SETVENI KOLEDAR – MAJ 2024

Kdaj sadimo na vrt

Pri sajenju plodovk smo pozorni na zunan­je temperature. Ker so toploljubne (spomnimo se, da prihajajo iz Srednje in Južne Amerike), jih na prosto sadimo okrog 15. maja. To je takrat, ko so mimo ledeni možje in skupaj z njimi tudi nevarnost spomladanske pozebe. Kljub temu pred sajenjem preverimo, ali je jutranja temperatura zraka okoli 10 stopinj Celzija in čez dan 20 stopinj. Plodovke potrebujejo veliko sonca, zato jim namenimo dobro sončno lego. Če imamo možnost, paradižniku postavimo streho ali lonce z njim postavimo pod napušč – za to nam bo zelo hvaležen. Vsaj teden, še bolje dva, pred sajenjem je dobro tla pripraviti z založnim gnojenjem z granuliranim organskim gnojilom, ki ima naravno dodan kalij. Tako bomo zagotovili, da bodo hranila rastlinam dostopna že ob sajenju. Skupaj s sadiko damo v zemljo tudi oporo. V rastlin­jakih večkrat opazim pregosto posajene sadike, kar vodi v okužbe z boleznimi. Večino plodovk sadimo na razdaljo vsaj 40 do 60 cm v vrsti in najmanj toliko med vrstami.

Zastirka in namakanje

Za plodovke je zastirka zelo pomembna, ker zadržuje vlago. Najboljša izbira je kapljični namakalni sistem, ki bo rastlinam počasi dlje časa dovajal vodo. Ker bo voda pritekala počasi in v manjših količinah, se bo zemlja namočila globlje, rastlina pa bo lahko razvila globok in razvejan koreninski sistem. Tako bo tudi bolje prenašala sušo v vročih poletnih dneh. Pri zalivanju je pomembno, da ne močimo listov – tudi zato je pametno izbrati namakalni sistem. Ker pa zanj po­trebujemo vir vode v bližini, lahko zbiramo deževnico z bližnjih strešnih površin. Zbiralnik vode naj bo zaprt, tako da se v njem ne začnejo razmnoževati nadležni komarji.

Pravilna prehrana

Rastline založno pognojimo ob sajenju, vendar pozor, naj to ne ostane edino gnojenje. Dognojujemo tudi med sezono. Bujna rast, obilno cvetenje in kakovosten razvoj plodov zahtevajo veliko hranil. Za plodovke uporabljamo tekoča organska gnojila na 10 dni, da jim zagotovimo kar najboljšo prehranjenost. Zaradi velikega števila razvijajočih se plodov jim pogosto primanjkuje kalcija. Dodajamo ga foliarno – prek listov – od začetka oblikovanja plodov do njihove zrelosti vsak teden. To je najučinkovitejši način dognojevanja s kalcijem, saj korenine ne morejo zadovoljiti vseh potreb po njem. Tako ga bo rastlina dobila takoj in ravno tam, kjer ga potrebuje.

Zaščita pred boleznimi

Plodovke bodo najbolje uspevale pod streho, zaščitene pred padavinami. Streha v obliki nadstrešnice ali celo rastlinjaka bo preprečila močenje listov s padavinami (dež, rosa). Poleti, ko je hkrati dovolj toplo in vlažno, hitro nastopijo različne glivične okužbe. Med najpogostejšimi boleznimi paradižnika sta paradižnikova (krompirjeva) plesen in črna listna pegavost paradižnika. Na bučkah in kumarah bomo pogosto srečali pepelovko bučnic. Streha rastline tudi zaščiti pred poškodbami zaradi toče, vetra in močnega dežja. V rastlinjaku vrtičkarji pogosto posadijo preveč rastlin in premalo pozornosti namenjajo prezračevanju. Kombinacija pregosto nasajenih rastlin in premalo prezračenega prostora vodi v višjo zračno vlago in s tem povezan izbruh bolezni.