Vrtni izziv: Visoke grede in mešani posevki

Označimo prostor

Na terenu označimo in zakoličimo potek in velikost grede. Pri tem ne pretiravajmo s širino, saj se lahko zgodi, da z rokami ne bomo dosegli vseh delov gredice. Priporočena širina je največ 150 centimetrov. Višino prilagodimo svoji velikosti, saj je glavni namen, da nam bo pri delu kar najbolj udobno. Za še večjo udobnost je gredo smiselno oblikovati tako, da njen rob predstavlja zasilno ali tudi pravo sedišče. Dolžina grede je odvisna od naših želja, velikosti in oblike vrta. Vsekakor mislimo tudi na to, da visoka greda ne bo neki tujek v vrtu, ki bi oviral gibanje in motil videz preostalega vrta, temveč naj se s svojo obliko in barvo kar najbolj skladno in naravno vključi v okolje.

Na označenem prostoru odstranimo površinsko plast, največkrat je to travna ruša, in jo spravimo nekam na stran, ker jo bomo potrebovali. Poleg ruše izkopljemo še zemljo do globine med 25 in 30 centimetri in tudi to shranimo. Če bomo s preostalimi deli še malo počakali, ne pozabimo zemlje prekriti s temno folijo, da jo zaščitimo pred plevelom in naletom morebitnih škodljivcev.

Ogrodje grede

Ogrodje visoke grede je ponavadi narejena iz lesa, lahko pa tudi iz prepletenih vej ali opeke ali kakršnegakoli drugega materiala, ki se bo lepo podal v našo okolico.

Drenažni in organski material

Idealno je, da bi prvi najgloblji sloj grede predstavljala ovčja volna, ki odlično ščiti pred različnimi škodljivci, predvsem mišmi in voluharji, poleg tega je dobra toplotna izolacija. Nanjo naložimo drenažni material, kar pomeni, da naberemo veje, ki jih položimo v obliki mreže. Nanje položimo še tanjše veje in na koncu vejice oziroma dračje. Celotna plast vej naj bo visoka do 20 centimetrov.

Na veje položimo obrnjene kose travne ruše. Na rušo namečemo zemljo, ki smo jo izkopali na začetku.

Naslednji koraki so še bolj preprosti, saj na pripravljen material samo nalagamo še dodatni organski material, ki ga imamo. Tako lahko uporabimo slamo ali listje, nato sledi kompost, ki ga prekrijemo s koščki lepenke. Lepenka ima tudi lastnost, da privablja deževnike.

Površina grede

Ko končamo plastenje organskega materiala, vse skupaj sklenemo še s plastjo kakovostne prsti. Malo pred setvijo ali saditvijo pa bomo potresli še kakovostno razkuženo organsko gnojilo. Pripravimo si še dobro organsko zastirko, denimo listje oziroma slamo, ali pa izberemo praprot in bezgovo listje, ki bo gredo varovalo pred polži.

Tako pripravljena greda bo počakala na primeren čas in temperature za setev načrtovanih rastlin. Visoka greda bo zadostovala za približno pet do šest let, po tem času pa se zemlja izčrpa in material je treba pripraviti na novo.

Mešane zasaditve na visokih gredah

Na gredice lahko sadimo tako rekoč karkoli, lahko se odločimo tudi za samo eno vrtnino, zelišče ali okrasno rastlino. Kljub temu je veliko bolj praktično, ekonomično in lepše, če se odločimo za zasaditev rastlin v mešanih posevkih. Na ta način lahko na manjšem prostoru pridelamo več, vrtnine se bodo bolje počutile, bolj zdrave bodo pa tudi videz gredic bo bolj zanimiv in lepši.

Velikokrat se odločimo za plodovke, ki so zahtevne za toploto in hranila, v visoki gredi pa jim vse te njihove zahteve veliko lažje omogočimo. Tako sadimo paradižnik, najbolje v družbi zelišč, kot so bazilika, koper ali žajbelj, vmes pa lahko posejemo nekaj berivke ali posadimo sadike glavnate solate, mednje pa po želji še mesečno redkvico. Če želimo, da bo videz gredic bolj zanimiv, posadimo ob robu nekaj ognjiča ali kapucinke, ki so s svojo razrastjo zelo primerne ravno za sajenje ob robove. Obenem bosta ti dve rožici poskrbeli za varstvo pred nekaterimi talnimi škodljivci. Jeseni bomo na to mesto posejali motovilec ali špinačo.

Ob robu visoke grede naj rastejo plazeče vrtnine, kot so bučke, novozelandska špinača, tudi visok fižol se lahko povesi navzdol, namesto da bi rasel navzgor. Namesto špinače morda posadimo blitvo. Posadimo lahko tudi kombinacijo korenčka in pora. Ko rastline pobiramo, pazimo na to, da ne puščamo praznega prostora, ampak jih takoj nadomestimo z novimi. Zemljo lahko ob tem samo malo prerahljamo.

Ob vseh teh kombinacijah pazimo, da višje rastline ne senčijo manjših in da imajo vse rastline dovolj prostora in svetlobe za razraščanje.

Varstvo in dognojevanje

Večino rastlin tudi nekajkrat na leto dognojimo, najbolje s tekočim gnojilom na osnovi alg in vitaminov. Seveda niti na visokih gredah rastline niso varne pred škodljivci in boleznimi. Pred zadnjimi jih redno varujemo s preventivnim škropljenjem z varovalnimi ekološkimi sredstvi na osnovi preslice. Škropimo vsak teden in še po vsakem dežju, saj dež oblogo izpere. Proti škodljivcem ukrepamo takoj, ko jih zagledamo, in ne čakamo na prerazmnožitev.