Vsak deseti Slovenec skrbi za pridelavo hrane

Brošuro je državni statistični urad objavil minuli teden, v njej pa so statistiki večino podatkov črpali iz najpopolnejšega statističnega raziskovanja, to je popisa kmetijstva. V popis so namreč zajeta vsa kmetijska gospodarstva.

Zadnji popisi kmetijstva so bili v državah članicah EU izvedeni v letih 2009 in 2010, in sicer po enotni zakonodaji, zato so tako pridobljeni statistični podatki o strukturi kmetijskih gospodarstev primerljivi za več kot 30 evropskih držav, navajajo na statističnem uradu.

V publikaciji so med drugim navedeni podatki o strukturi kmetijskih gospodarstev, zemljiščih, o delovno aktivnih osebah, o ekološkem kmetovanju, opremljenosti s traktorji in o okoljskih vidikih kmetijstva. Brošura vsebuje tudi podatke iz ekonomskih računov za kmetijstvo.

Po statističnih podatkih za leto 2010 v Sloveniji kmetijska zemljišča v uporabi predstavljajo manj kot četrtino skupne površine. Skoraj 75.000 kmetijskih gospodarstev v Sloveniji pomeni okoli 0,6 odstotka vseh kmetijskih gospodarstev v 27 državah EU, Slovenija pa se uvršča med le štiri države EU, ki imajo manj kot deset arov njiv na prebivalca.

V Sloveniji je najbolj razširjena poljščina koruza, ki so jo pridelovalci leta 2010 pridelovali na skoraj 37 odstotkih njiv. V 27 državah EU pa je najpogostejša poljščina pšenica, ki so jo pridelovali na dobri četrtini njivskih površin. V Sloveniji je pšenica posejana na okoli 19 odstotkov njiv.

V Sloveniji sta reja govedi in prireja mleka najpomembnejši živinorejski panogi, ki skupaj predstavljata kar 58 odstotkov v vrednosti celotne živinoreje. V Sloveniji govedorejci redijo v povprečju 13 govedi na kmetijsko gospodarstvo, v 27 državah EU pa je povprečje 34 govedi.

Podatki kažejo tudi, da je bilo leta 2010 v Sloveniji več kot 2000 ekoloških kmetij, delež zemljišč pod ekološko obdelavo pa znaša več kot šest odstotkov. Povprečni pridelek grozdja v Sloveniji presega 6,6 tone na hektar, v 27 državah EU pa znaša 6,9 tone na hektar.

Podatki tudi kažejo, da je med več kot 12 milijoni kmetijskih gospodarstev v 27 državah EU daleč največ družinskih kmetij, in sicer kar 97 odstotkov. Prav te bodo v prihodnjem letu deležne še več pozornosti, saj bo leto 2014 mednarodno leto družinskih kmetij, izpostavljajo statistiki.

Kot povzemajo, je kmetijstvo ena najpomembnejših gospodarskih panog, čeprav v 27 državah EU prispeva le 1,2 odstotka k celotnemu BDP. Poleg tega da oskrbuje prebivalstvo s kakovostno hrano, skrbi tudi za ohranitev kulturne krajine, pozitivno učinkuje na razvoj podeželja, na ohranjanje poseljenost in ustvarja tudi delovna mesta. Čedalje bolj poudarjajo tudi vpetost kmetijstva v povezavi z varovanjem okolja.

Kmetijstvo je pomembno vpeto tudi v preostali del gospodarstva, saj na primer zagotavlja vhodne surovine za agroživilsko industrijo, v dopolnilnih dejavnostih dopolnjuje turistično ponudbo, izvaja komunalne storitve in drugo.