Zakaj paradižnik poka

Razlog za pokanje paradižnika je neenakomerna oskrbljenost rastlin z vodo, za deformacije pa nihanje temperatur v začetku poletja.

Ne gre torej za težave, ki bi jih povzročale bolezni ali škodljivci, temveč za motnje zaradi rastnih razmer. Medtem ko na temperature večinoma ne moremo vplivati, lahko neenakomerno oskrbljenost rastlin z vodo, ki v plodove prinaša tudi hranila, vsaj omilimo. Plodovi so na nihanje razpoložljive vode še posebej ranljivi, saj novim poganjkom težko konkurirajo zanjo.

PREBERITE ŠE: ZDRAV PARADIŽNIK: MLEKO LAHKO POMAGA, NI PA VSEMOGOČNO

Razbrazdana oblika

Za nepravilno, razbrazdano obliko plodov so večinoma kriva temperaturna nihanja med dnevom in nočjo v začetku sezone, ko se plodiči šele formirajo, pojasnjujejo strokovnjaki RHS, britanskega Kraljevega hortikulturnega združenja. Na prostem takrat na to žal ne moremo vplivati, če paradižnik gojimo v rastlinjaku, pa skrbimo za redno zračenje, s čimer ne odpravljamo le prevelike vlažnosti zraka, temveč preprečimo tudi pregrevanje čez dan.

Ker dobijo plodovi z nihajočimi temperaturami slabo popotnico že v začetni fazi rasti, pozneje pojava ne moremo preprečiti.

MORDA VAS ZANIMA TUDI: TE PARADIŽNIKE MORAMO Z RASTLINE POBRATI NAJPREJ

Razpokani, ranjeni plodovi

Za pravilno dozorevanje plodov je poleg enakomerne temperature in svetlobe ključen konstanten pretok hranilnih snovi z vodo, ki jo vsrka rastlina. Ta ni spremenljiva le zaradi vročine, ki povzroča izhlapevanje vode, premalo vlage v tleh, temveč tudi zaradi zapore listnih rež pri visokih temperaturah, zaradi česar prevodni sistem v rastlini ne deluje pravilno. Nihanje v suši sicer omilimo z rednim zalivanjem, ne moremo pa preprečiti sprememb vremena z obilo padavin, ki privede do pokanja povrhnjice. S prihodom bolj vlažnega vremena proti koncu poletja so razpoke pogosteje vstopno mesto za glivice, ki povzročajo gnitje.

Proti koncu sezone poberemo še nezrele plodove in jih pokrite dozorimo v zabojčku. Foto: Teri Virbickis/Shutterstock Foto:

Kaj lahko storimo

• Tla ob paradižniku čez vso rastno dobo čim bolj enakomerno namakamo. Priporočljivo je zalivati nekajkrat na teden počasi in obilno, da voda prodre globoko v tla. Če ste ambiciozen pridelovalec paradižnika, si omislite kapljični namakalni sistem.
• Izhlapevanje vode iz tal omilimo z zastirko iz pokošene trave, slame, populjenega plevela. 
• V rastlinjaku nadziramo temperaturo in raven sončne svetlobe, da se izognemo ekstremom, rastlinjak senčimo s prekrivkami in ga dobro zračimo.
• Na koncu rastne sezone, ko se zorenje upočasni, je nedozorele paradižnike najbolje pobrati in poskrbeti, da dozorijo v zaprtih prostorih. Nepoškodovane plodove naložimo v zabojčke ter jih pokrijemo s papirjem, ki prepreči uhajanje plina etilena, ki pospešuje zorenje. Med paradižnike lahko položimo tudi nekaj jabolk. Zabojčke postavimo v svetel in topel, vendar neosončen prostor, temperatura naj bo do 25 stopinj. Vsakih nekaj dni plodove pregledamo in poberemo zrele, nagnite pa odstranimo.